<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sinteza in karakterizacija cinkovih(II) kompleksov z amino alkoholi</dc:title><dc:creator>Nemec,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podjed Rihtaršič,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cink</dc:subject><dc:subject>koordinacijska kemija</dc:subject><dc:subject>amino alkoholi</dc:subject><dc:subject>kinaldinat</dc:subject><dc:description>Koordinacijske spojine so sestavljene iz centralnega kovinskega atoma ali iona in koordiniranih ligandov. Ta diplomska naloga se osredotoča na koordinacijske spojine cinka(II), pri čemer smo kot izhodišče izbrali [Zn(quin)$_2$(H$_2$O)], v kateri quin− označuje ligand kinaldinat. Ta se na cinkov(II) ion veže N,O-bidentatno kelatno. Izbrali smo ga zaradi močne kelatne vezave s kovinskim ionom, ki omeji število možnih produktov reakcije. Reakcije smo izvajali z naslednjimi amino alkoholi: 2-amino-1-propanol (2a1pOH), 2-amino-2-metil-1-propanol (2a2m1pOH), 2-amino-1-butanol (2a1bOH), 1-amino-2-propanol (1a2pOH), 1-amino-2-metil-2-propanol (1a2m2pOH), 1-amino-2-butanol (1a2bOH). Cilj je bila substitucija koordinirane vode z amino alkoholom. Amino alkoholi so organske spojine z dvema funkcionalnima skupinama, aminsko in hidroksilno, ki obe delujeta kot Lewisovi bazi in se tako lahko vežeta na kovinski ion.
Reakcije smo izvedli pri različnih pogojih: v avtoklavu pri 105 °C, pri sobni temperaturi in pri pogojih refluksa. V prvih dveh primerih smo kot topilo uporabili acetonitril, pri reakcijah pod refluksom pa nitrometan. Pri reakcijah smo spreminjali količino amino alkohola in čas sinteze.
Rezultati so se med posameznimi amino alkoholi precej razlikovali. Pri reakcijah z 2a1pOH in 2a1bOH se je na cinkov(II) ion vezal en amino alkohol, pri reakcijah z 1a2m2pOH in 1a2bOH pa sta se vezala dva v trans konfiguraciji. Pri 1a2bOH smo poleg trans produkta izolirali tudi cis produkt. Reakcije z 1a2pOH so dale tri različne produkte: koordinacijsko spojino z enim amino alkoholom, koordinacijsko spojino z dvema ter ionsko spojino [Zn(1a2pOH)$_3$]quin$_2$. Reakcija z 2a1pOH je v enem primeru vodila tudi do nastanka koordinacijskega polimera. Pri 2a2m1pOH nismo izolirali nobenega produkta.
Dobljene produkte smo karakterizirali z različnimi metodami. Uporabili smo infrardečo (IR) spektroskopijo in jedrsko magnetno resonančno (NMR) spektroskopijo. Kristale, nastale med sintezo, smo analizirali z rentgensko strukturno analizo na monokristalu, ki nam je dala podrobne informacije o strukturi spojine.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 09:40:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184590</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25987</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288485635</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
