<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Udejstvovanje v interesnih dejavnostih in izvršilno funkcioniranje učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Romšak,	Zora Angelika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poredoš,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrhovski Mohorič,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>interesne dejavnosti (učenci</dc:subject><dc:subject>dijaki itd.)</dc:subject><dc:subject>izvršilne funkcije</dc:subject><dc:subject>interesne dejavnosti</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>tretje vzgojno-izobraževalno obdobje</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se osredotoča na področje vključevanja učencev v interesne dejavnosti in na raven njihovega izvršilnega funkcioniranja. Interesne dejavnosti so namreč pomemben dejavnik celostnega razvoja otrok in mladostnikov. Poznamo različne vrste interesnih dejavnosti, na primer športne, informativne, ustvarjalne, družabne ter razmišljujoče oz. filantropične. Izvršilne funkcije, imenovane tudi funkcije višjega reda, pa so ključnega pomena za doseganje uspešnosti na različnih področjih, tudi pri interesnih dejavnostih, saj vključujejo delovni spomin, načrtovanje in postavljanje prioritet, organizacijo, upravljanje s časom, metakognicijo, inhibicijo odziva, uravnavanje čustev, ohranjanje pozornosti, začenjanje z aktivnostjo, na cilj usmerjeno vztrajanje ter prožnost. Izvršilne funkcije pomembno prispevajo k uspešnemu učenju in vsakodnevnemu delovanju posameznika, pri čemer smo z empiričnim delom želeli dodatno osvetliti povezavo med izvršilnimi funkcijami in interesnimi dejavnostmi.
V empiričnem delu smo izvedli raziskavo na vzorcu 119 učencev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole, v kateri smo se osredotočili na proučevanje povezanosti med interesnimi dejavnostmi in izvršilnim funkcioniranjem. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki smo ga za namen magistrskega dela oblikovali sami. Vprašalnik smo poimenovali Vprašalnik o interesnih dejavnostih za učence, zajemal je podatke o vključenosti učencev v interesne dejavnosti (vrsta, pogostost, vztrajanje,  samoocena uspešnosti). Z Vprašalnikom o izvršilnih funkcijah za učence (Dawson in Guare, 2012), pa smo pridobili tudi oceno njihovega izvršilnega funkcioniranja. Zbrane podatke smo nadalje analizirali s pomočjo opisne in inferenčne statistike. Kvantitativne podatke in analize smo dopolnili tudi z informacijami, ki smo jih pridobili z analizo odprtih vprašanj. Slednje smo analizirali s pomočjo kvalitativne analize vsebine. 
Rezultati raziskave so pokazali, da med učenci prevladujejo športne interesne dejavnosti, ki jim po pogostosti udejstvovanja sledijo ustvarjalne interesne dejavnosti. Učenci se najredkeje udejstvujejo v razmišljujočih dejavnostih. Ugotovili smo, da učenci večinoma redno obiskujejo interesne dejavnosti in pri njih vztrajajo daljše časovno obdobje. Večina učencev se zaznava kot uspešne pri izbranih interesnih dejavnostih. Svoj uspeh pogosto povezujejo z zunanjimi potrditvami, neuspeh pa z lastnim trudom in motivacijo. Ugotovili smo tudi razmeroma visoko povprečno raven izvršilnega funkcioniranja učencev z opaznimi razlikami med posamezniki. Rezultati so pokazali, da učenci, ki obiskujejo interesne dejavnosti, v povprečju dosegajo višje rezultate na področju izvršilnih funkcij kot tisti, ki se dejavnosti ne udeležujejo. Pri tem velja poudariti, da je bilo v celotnem vzorcu veliko manj takšnih učencev, ki interesnih dejavnosti sploh ne obiskujejo, kar otežuje posploševanje te ugotovitve na širšo populacijo učencev. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezava med pogostostjo vključevanja v interesne dejavnosti (število dejavnosti, čas vztrajanja in uspešnost) in ravnjo izvršilnega funkcioniranja.
Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da je izvršilno funkcioniranje pomembno povezano tudi z udejstvovanjem v interesnih dejavnostih. Rezultati imajo pomembne implikacije za pedagoško prakso, saj poudarjajo pomen vključevanja učencev v interesne dejavnosti kot dopolnitev formalnemu izobraževanju ter osvetljujejo pomen izvršilnih funkcij kot enega izmed dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost in učinkovitost tudi pri vsakdanjih dejavnostih, ne le v šolskem kontekstu.</dc:description><dc:publisher>Z. A. Romšak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 08:30:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184582</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 379.8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 206004</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284521219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
