<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga dodajanja folne kisline pri preprečevanju napak nevralne cevi: pregled literature in ekonomska analiza</dc:title><dc:creator>Smodiš,	Taja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vičič,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>folna kislina</dc:subject><dc:subject>prehranska dopolnila</dc:subject><dc:subject>napake nevralne cevi</dc:subject><dc:subject>spina bifida</dc:subject><dc:subject>perikoncepcijsko dodajanje</dc:subject><dc:subject>komplianca</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:description>Uvod: Folna kislina je v perikoncepcijskem obdobju najbolje preučen preventivni ukrep za preprečevanje napak zapiranja nevralne cevi. Ker se nevralna cev zapre že v prvih 28 dneh po oploditvi, pogosto preden ženska sploh izve, da je noseča, je za preventivo nujno pravočasno dodajanje. V Sloveniji se ženskam, ki načrtujejo nosečnost, priporoča dnevni vnos 400 μg folne kisline najmanj tri mesece pred zanositvijo in v prvih treh mesecih nosečnosti. Namen: Cilj diplomskega dela je ovrednotiti ekonomsko upravičenost individualnega dodajanja folne kisline ženskam, ki načrtujejo nosečnost, kot preventivne strategije za zmanjšanje pojavnosti napak nevralne cevi v Sloveniji. Metode dela: Delo temelji na pregledu strokovne literature, ekonomsko upravičenost dodajanja folne kisline pa smo ovrednotili z analizo učinkovitosti glede na stroške in analizo koristnosti glede na stroške. Rezultati: Rezultati analize kažejo, da je strošek preprečitve posameznega primera napak nevralne cevi v vseh obravnavanih scenarijih nižji od doživljenjskega stroška zdravljenja spine bifide. Ob optimalnem in pravočasnem vnosu folne kisline bi v Sloveniji teoretično preprečili velik del letno pričakovanih primerov napak nevralne cevi. Razprava in zaključek: Individualno dodajanje folne kisline v perikoncepcijskem obdobju se izkaže za stroškovno upravičeno preventivno strategijo, ki ostane veljavna tudi pri konzervativnih predpostavkah; dejanska korist intervencije je najverjetneje višja od izračunane. Ker takšen pristop najtežje doseže prav skupine z nižjo komplianco, je smiselno odpreti tudi vprašanje o obogatitvi živil. Vzpostavitev nacionalnega registra prirojenih napak in usmerjeno ozaveščanje ranljivih skupin bi prispevala k učinkovitejši preventivi v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[T. Smodiš]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 07:46:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184569</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 160416</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284878339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
