Mesto kot posrednik travme v filmih Hiroshima mon amour (1959) in La Jetée (1962)Ravnik, Tina (Avtor) Tomanić Trivundža, Ilija (Mentor) spomintravmamestofilmjedrska vojnaV magistrskem delu sem se ukvarjala s koncepti individualnega in kolektivnega spomina, individualne in kolektivne travme, krajev spomina (in ruševin) in navsezadnje mesta kot posrednika travme. V magistrskem delu me je zanimalo mesto kot posrednik travme v filmih Hiroshima mon amour (Resnais in Duras, 1959) in La Jetée (Marker, 1962), ki sta širše gledano del francoskega novega vala (fra. Nouvelle Vague) – filmskega gibanja s konca 50. in 60. let 20. stoletja. Oba filma naslavljata nevarnosti in posledice jedrske katastrofe. Analizirala sem, kako se prej omenjeni koncepti odražajo preko filmskega jezika. Izvedla sem narativno, semiotično in stilistično analizo izbranih filmov. Na raziskovalno vprašanje in druga podvprašanja sem odgovorila z analizo narativnih, semiotičnih in stilističnih elementov – analizirala sem zgodbo, mizansceno, kinematografske elemente, montažo in zvok. Ugotovila sem, da je v obeh filmih mesto posrednik travme; je entiteta, preko katere in v kateri se posameznica oziroma posameznik spominja in doživlja travmatičnost spominjanja. V obeh filmih so ruševine metafora za nepopolnost spomina – spomin travmatizirane posameznice oziroma posameznika je ruševina, ostalina nečesa, kar je nekoč bilo. Vendar pa je mesto tisto, ki zapolni te vrzeli. Cilj magistrskega dela je bil povezovanje konceptov z iskanjem skupnega imenovalca ter zapolnjevanje praznin, ki teoretsko še niso bile reflektirane.T. Ravnik20262026-07-10 07:30:15Magistrsko delo/naloga184561UDK: 316.6:791(043.2)VisID: 198799COBISS_ID: 284363523sl