<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Usklajevanje plačanega dela z neformalno oskrbo starih ljudi pri zaposlenih družinskih oskrbovalcih</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipovič Hrast,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebec,	Valentina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pristop zmožnosti</dc:subject><dc:subject>usklajevanje plačanega dela in oskrbe</dc:subject><dc:subject>družinska oskrba</dc:subject><dc:subject>oskrbovalna revščina</dc:subject><dc:subject>dolgotrajna oskrba</dc:subject><dc:subject>formalna oskrba</dc:subject><dc:subject>neformalna oskrba</dc:subject><dc:subject>strategije usklajevanja</dc:subject><dc:description>V kontekstu staranja prebivalstva, podaljševanja delovne dobe in oskrbovalne krize je usklajevanje plačanega dela in oskrbe starih ljudi eden od osrednjih izzivov sodobnih družb. Zaposleni družinski oskrbovalci se pogosto spoprijemajo z nasprotujočimi si zahtevami politik trga dela in dolgotrajne oskrbe, kar zlasti ob intenzivni oskrbi vodi v konflikte med delom in oskrbo, prilagajanje participacije na trgu dela ter slabšo kakovost življenja. Za zagotavljanje ustrezne podpore je ključno razumevanje vsakdanjih strategij, ki jih zaposleni oskrbovalci uporabljajo za usklajevanje obeh področij ter individualnih in kontekstualnih dejavnikov, ki to usklajevanje oblikujejo. Disertacija obravnava usklajevanje plačanega dela in oskrbe starih ljudi v okviru familialističnega skrbstvenega režima ter se teoretično opira na pristop zmožnosti in koncept oskrbovalne revščine. Raziskava je kvalitativne narave in temelji na poglobljenih intervjujih z zaposlenimi oskrbovalci starih ljudi (n = 53). Intervjuvani oskrbovalci so skrbeli za stare ljudi, ki so prejemali bodisi kombinacijo formalne in neformalne oskrbe (n = 41) bodisi zgolj neformalno oskrbo (n = 12). Podatki so bili analizirani z uporabo metode refleksivne tematske analize. Analiza je pokazala, da zaposleni oskrbovalci v familialističnem skrbstvenem režimu v vsakdanjem življenju razvijajo kompleksen nabor strategij za usklajevanje plačanega dela in oskrbe starih ljudi. Te strategije pogosto niso rezultat svobodne izbire, temveč odziv na strukturne omejitve, pomanjkanje ustreznih virov ter specifičnih individualnih in kontekstualnih dejavnikov, ki omogočajo oziroma otežujejo uporabo razpoložljivih virov. Znanstveni prispevek disertacije predstavlja nadgradnja koncepta oskrbovalne revščine z diadnim pristopom, ki v ospredje postavlja odnosnost oskrbe ter soodvisnost in prepletenost virov, pretvorbenih dejavnikov, zmožnosti, izbir in posledic delovanja obeh članov oskrbovalne diade, v diadni model zmožnosti usklajevanja plačanega dela in oskrbe starih ljudi.</dc:description><dc:publisher>T. Potočnik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-10 07:30:05</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184560</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-783(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 198798</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284669955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
