Analiza kršitev človekovih pravic v upravnem postopku v Sloveniji in Nemčiji ter primerjava strokovnih izrazov z jezikovnega vidikaTrobec, Petra (Avtor) Kovač, Polonca (Mentor) Horvath, Margit (Komentor) upravni postopekčlovekove praviceprocesna jamstvapravica do izjaveVaruh človekovih pravicDiplomska naloga obravnava varstvo človekovih pravic v upravnih postopkih s poudarkom na procesnih jamstvih in njihovem uresničevanju v praksi v Sloveniji in Nemčiji. Poleg tega vključuje tudi jezikovno terminološko primerjavo. Namen naloge je ugotoviti, katera procesna jamstva se v upravnih postopkih kažejo kot najbolj sporna ter analizirati razloge za njihove kršitve. Raziskava temelji na analizi ustavnopravnega okvira, zakonodaje, predvsem Zakona o splošnem upravnem postopku, Verwaltungsverfahrensgesetz (Nemški zakon o upravnem postopku) ter poročil Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za obdobje 2021–2024. Dodatno je vključena tudi sodna praksa in primerjalnopravni vidik, zlasti pregled delovanja nemškega Deutsches Institut für Menschenrechte. Ugotovitve kažejo, da se kot najbolj problematična procesna jamstva pojavljajo pravica do izjave, pravica do odločanja brez nepotrebnega odlašanja ter načelo dobrega upravljanja. Kršitve teh jamstev se v praksi kažejo predvsem v dolgotrajnih postopkih, nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in nezadostnem sodelovanju strank v postopku. Analiza prav tako kaže, da se nepravilnosti ponavljajo pri istih organih, kar kaže na sistemske pomanjkljivosti. Naloga ugotavlja, da slovenski pravni okvir sicer zagotavlja ustrezno normativno podlago za varstvo človekovih pravic, saj je primerljiv z nemško zakonodajo, ki ima visoko stopnjo varstva človekovih pravic. Kljub temu ostaja ključen izziv učinkovito izvajanje normativov v praksi. Za izboljšanje stanja bi bilo treba okrepiti preventivne mehanizme, zlasti usposabljanje uradnih oseb in nadzor nad delovanjem uprave. V prilogah sta kot praktični terminološki pripomoček priložena nemško-slovenski in slovensko-nemški geslovnik strokovnih izrazov s področja upravnega postopka in človekovih pravic. Geslovnika sta bila oblikovana na podlagi sistematične analize relevantnih pravnih virov z namenom zagotavljanja terminološko ustreznih prevodov strokovnih izrazov. Njuna uporaba prispeva k večji natančnosti in doslednosti prevajanja, saj splošni strojni prevajalniki pogosto ne upoštevajo posebnosti pravne terminologije in zato ne zagotavljajo vedno ustreznih prevodov.[P. Trobec ]20262026-07-08 09:55:03Diplomsko delo/naloga184479UDK: 35.077.3:342.725(497.4:430)(043.2)VisID: 19016COBISS_ID: 284344835sl