<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Matematično in didaktično matematično znanje bodočih učiteljev matematike za poučevanje ulomkov</dc:title><dc:creator>Šaruga,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mastnak,	Adrijana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:subject>ulomki</dc:subject><dc:subject>bodoči učitelji matematike</dc:subject><dc:subject>matematično znanje</dc:subject><dc:subject>didaktično matematično znanje</dc:subject><dc:subject>model MKT</dc:subject><dc:subject>napačne predstave učencev</dc:subject><dc:subject>poučevanje
ulomkov</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali matematično in didaktično matematično znanje bodočih
učiteljev matematike pri poučevanju ulomkov v osnovni šoli. Ulomki sodijo med zahtevnejše
matematične vsebine, saj zahtevajo razumevanje različnih pomenov ulomka ter predstavljajo
pomembno osnovo za nadaljnje razumevanje racionalnih števil, decimalnih števil, odstotkov,
razmerij in sorazmerij.
V teoretičnem delu so predstavljeni ključni vidiki učiteljevega znanja o ulomkih po modelu
Mathematical Knowledge for Teaching (MKT), s poudarkom na razlikovanju med
matematičnim in didaktično matematičnim znanjem. Obravnavani so različni pomeni ulomka,
najpogostejše napačne predstave učencev ter pomen različnih reprezentacij in modelov pri
poučevanju ulomkov.
Raziskava je temeljila na preizkusu znanja, podatki pa so bili analizirani s kombinacijo
kvantitativnega in kvalitativnega pristopa. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako dobro imajo
bodoči učitelji matematike razvito matematično in didaktično matematično znanje o ulomkih
ter kako uspešni so pri prepoznavanju učenčevih napačnih predstav, pri razlagi napak in izbiri
ustreznih didaktičnih pristopov.
Ugotovitve kažejo, da imajo bodoči učitelji dobro razvito proceduralno znanje pri osnovnih
operacijah z ulomki ter uspešno prepoznavajo napačne odgovore učencev. Več težav pa se
pojavlja pri nalogah, ki zahtevajo globlje konceptualno razumevanje, predvsem pri manj
intuitivnih pomenih ulomka, kot je ulomek kot razmerje, ter pri pojasnjevanju izvora napačnih
predstav učencev. Razlage so pogosto usmerjene predvsem v pravilno izvajanje postopkov,
manj pa v razvijanje matematičnega razumevanja.
Rezultati potrjujejo, da dobro proceduralno znanje sámo po sebi še ne pomeni kakovostnega
poučevanja matematike. Za uspešno poučevanje ulomkov je nujno razvijanje specializiranega
matematičnega znanja, znanja o vsebini in učencih ter znanja o vsebini in poučevanju.
Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju priprave bodočih učiteljev
matematike ter k oblikovanju usmeritev za nadaljnje izboljšanje njihovega izobraževanja.</dc:description><dc:publisher>S. Šaruga</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-08 08:31:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184474</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 511.13:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 205885</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284222979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
