Značilnosti zgodnjega odnosa z materjo v povezavi z doživljanjem stresa v odraslostiŠerjak, Regina (Avtor) Prosen, Simona (Mentor) matere in otrocizgodnji odnos z materjostarševsko sprejemanje in zavračanjestresSESspolMagistrsko delo obravnava povezanost zaznanih značilnosti zgodnjega odnosa z materjo, zlasti materinega sprejemanja oziroma zavračanja, z doživljanjem stresa v odraslosti. Teoretični del predstavlja ključne koncepte s področja navezanosti in teorije starševskega sprejemanja in zavračanja (PART), opredeljuje stres in dejavnike, ki vplivajo na posameznikovo dovzetnost zanj, ter osvetljuje vlogo socialno-ekonomskega statusa (SES) ter spola kot kontekstualnih dejavnikov otrokovega razvoja. V empiričnem delu je predstavljena kvantitativna raziskava, v katero je bilo vključenih 319 udeležencev, starih od 21 do 35 let. Podatki so bili zbrani s pomočjo vprašalnika o zaznanem odnosu z materjo (Adult Parental Acceptance-Rejection Questionnaire – PARQ) in vprašalnika zaznanega stresa (The Perceived Stress Scale – PSS). Rezultati so pokazali, da je večja zaznana toplina in naklonjenost s strani matere v otroštvu statistično pomembno povezana z nižjo ravnjo doživljanja stresa v odraslosti, medtem ko so sovražnost in agresivno vedenje, brezbrižnost in zanemarjanje ter nediferencirana zavrnitev statistično pomembno povezane z višjo ravnjo doživljanja stresa v odraslosti. Statistično pomembnih razlik med spoloma v zaznavanju zgodnjega odnosa z materjo in doživljanju stresa v odraslosti ni bilo. Glede SES so se statistično pomembne razlike pokazale le pri nekaterih dimenzijah zaznavanja zgodnjega odnosa z materjo. Udeleženci z nizkim SES v otroštvu so v primerjavi s tistimi z višjim SES zaznavali manj topline in naklonjenosti ter več brezbrižnosti in zanemarjanja s strani matere. Razlike v doživljanju stresa glede na SES primarne družine in trenutni SES se niso izkazale kot statistično pomembne. Ugotovitve poudarjajo dolgoročne povezave kakovostnih zgodnjih izkušenj z materjo s posameznikovim doživljanjem stresa v odraslosti. Opozarjajo tudi na potrebo po razvoju preventivnih in podpornih programov za ranljive družine, zlasti tiste v socialno-ekonomsko prikrajšanih okoljih. Izsledki so pomembni za socialnopedagoško prakso na različnih področjih dela z otroki, mladimi in odraslimi.R. Šerjak20262026-07-08 08:30:53Magistrsko delo/naloga184472UDK: 316.362.1-055.52-055.62:159.944.4(043.2)VisID: 205883COBISS_ID: 284220931sl