Eksperimentalno določanje realne kontaktne površine v kontaktih z relativnim gibanjemJan, Petra (Avtor) Kalin, Mitjan (Mentor) realna kontaktna površinatrenjedrsni kontakttopografijain-situ analizekontakt večih vršičkovPovršine niso nikoli popolnoma gladke, zato je dejanska, tj. realna kontaktna površina med vršički hrapavosti vedno manjša od nominalne kontaktne površine. Razumevanje realne kontaktne površine je ključno za napovedovanje dejanskih pogojev v kontaktih, zlasti pri kontaktih z relativnim gibanjem – drsenjem, kjer vpliva tudi na trenje. Doktorska disertacija preučuje razvoj realne kontaktne površine in trenja v kontaktih večih vršičkov med nominalno ravnimi površinami pri pogojih drsenja, relevantnih za inženirske aplikacije. Za določitev vpliva obremenitve, topografije površin in materialnih lastnosti je bilo razvito in-situ optično preizkuševališče, ki omogoča podrobno analizo celotnega kontakta večih vršičkov med drsenjem na submikronski skali, kar doslej v literaturi še ni bilo doseženo. Rezultati kažejo, da se realna kontaktna površina trdih kovinskih kontaktov poveča zaradi drsenja. Realna kontaktna površina in trenje sta določena predvsem s hrapavostjo površine in deformacijami vršičkov, ki so posledica normalne obremenitve. Vpliv materialnih lastnosti je manjši, saj je bilo opaženo kontaktno vedenje podobno za vse preizkušene kovinske materiale. Primerjava eksperimentalnih rezultatov z znanimi teoretičnimi modeli realne kontaktne površine in trenja, vključno s klasičnimi zakoni trenja, je pokazala odstopanja med izmerjenimi in modeliranimi vrednostmi zaradi modelnih predpostavk in poudarila pomen obravnave hrapavosti površin na ustrezni skali kot ključne spremenljivke za ustrezno analizo drsnih kontaktov.[P. Jan] 20262026-07-08 08:30:24Doktorsko delo/naloga184470UDK: 539.92:539.43(043.3)VisID: 286119COBISS_ID: 284219395sl