<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Čustveno-vedenjsko delovanje in zaznana kakovost življenja po zdravljenju z zunajtelesno membransko oksigenacijo v otroštvu</dc:title><dc:creator>Leskovar,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič,	Simona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zunajtelesna membranska oksigenacija</dc:subject><dc:subject>dolgoročni izidi</dc:subject><dc:subject>čustveno-vedenjsko delovanje</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>depresivnost</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:description>Zunajtelesna membranska oksigenacija (ZTMO) je invazivna metoda zdravljenja kritično bolnih, ki pomembno povečuje preživetje, vendar prinaša tveganja za dolgoročne razvojne zaplete. Namen magistrskega dela je bil prvič v slovenskem prostoru preučiti čustveno-vedenjsko delovanje in zaznano kakovost življenja posameznikov, ki so bili v otroštvu zdravljeni z ZTMO. V raziskavi je sodelovalo 22 preživelih, starih od 2 do 31 let. Uporabili smo kombiniran raziskovalni pristop, ki je vključeval tako kvantitativno kot kvalitativno oceno čustvenega-vedenjskih težav in kvalitete življenja oseb zdravljenih z ZTOM v otroštvu. Uporabili smo standardizirane vprašalnike sistema ASEBA, vprašalnika PHQ-9 in GAD-7 za oceno depresivnosti in anksioznosti pri odraslih ter vprašalnika PedsQL in WHOQOL-BREF za oceno kakovosti življenja. Pri odraslih udeležencih smo izvedli tudi polstrukturirane intervjuje za poglobljen vpogled v njihovo doživljanje. Rezultati kažejo, da se čustveno-vedenjsko delovanje večine udeležencev giblje v okviru normativnih vrednosti, pri čemer so pri posameznikih prisotna individualna odstopanja. Kot relativno pogostejše se kažejo težave ponotranjenja, medtem ko težave pozunanjenja niso izrazite. Zaznana kakovost življenja je v vseh razvojnih obdobjih razmeroma visoka, kar kvalitativni izsledki pojasnjujejo z uspešnimi adaptacijskimi procesi, uporabo adaptivnih strategij spoprijemanja in pomenom socialne opore. Skladnost med ocenami različnih ocenjevalcev se je izkazala kot nizka do zmerna, kar poudarja pomen večperspektivnega pristopa pri ocenjevanju psihosocialnega funkcioniranja preživelih. Raziskava potrjuje, da izkušnja ZTMO predstavlja dejavnik tveganja za specifične ranljivosti, vendar ne določa enoznačno slabšega funkcioniranja. Magistrsko delo poudarja pomen dolgoročnega, interdisciplinarnega spremljanja posameznikov po ZTMO, ki poleg telesnih vidikov vključuje tudi sistematično ocenjevanje psihosocialnega delovanja.</dc:description><dc:publisher>[N. Leskovar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-08 07:16:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184464</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922:616(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 616995</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 286206723</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
