Družbena reprodukcija necisspolne delovne sile v SlovenijiVajdetič, Kaja (Avtor) Cvar, Nina (Mentor) Smrdelj, Rok (Komentor) Transspolni marksizemnecisspolnostdružbena reprodukcija delovne silenecisspolne skupnostislovenski postsocialistični kontekstMagistrsko delo predstavlja kvalitativno empirično raziskavo položaja necisspolnih oseb v slovenskem postsocialističnem kontekstu, pri čemer se osredotoča na vpetost necisspolne identitete oziroma subjektivitete v kapitalistični produkcijski način, ki v slovenskem družbenem prostoru ostaja še v veliki meri neraziskana. Raziskava na podlagi angloameriškega transspolnega marksizma necisspolne osebe obravnava v okviru marksističnega koncepta delovne sile, necisspolnost in preživetje necisspolnih oseb pa v okviru koncepta reproduktivnega dela v kapitalizmu. Pri tem se osredotoča na tri vidike raziskovanja: 1) identifikacijo specifičnih potreb necisspolnih oseb, 2) analizo načinov organizacije družbene reprodukcije necisspolne delovne sile in 3) analizo načinov, na katere necisspolne osebe dojemajo reproduktivno delo, potrebno za njihovo družbeno reprodukcijo. Raziskava ugotovitve transspolnih marksistk v slovenskem postsocialističnem kontekstu, zaznamovanem z restavracijo kapitalizma in hkratno proliferacijo necisspolnih identitet/subjektivitet, obravnava na podlagi 5 opravljenih narativnih intervjujev z necisspolnimi osebami v Sloveniji. V okviru prvega raziskovalnega fokusa ugotavlja, da lahko potrebe necisspolne delovne sile v slovenskem družbenem kontekstu razumemo skozi 1) obvladovanje percepcije lastne spolne zaznamovanosti na ravni telesnega izraza in 2) skozi formacijo necisspolne subjektivitete v procesu recipročnega prepoznanja v necisspolnih skupnostih. Pri tem kot specifiko družbene reprodukcije necisspolne delovne sile (tudi) v slovenskem kontekstu identificira visoko stopnjo nedostopnosti družbenih prizorišč, ki to reproduktivno delo zagotavljajo. V okviru drugega raziskovalnega fokusa ugotavlja, da kapitalistična nuklearna družina, ki v slovenskem postsocialističnem kontekstu predstavlja primarno prizorišče družbene reprodukcije (necisspolne) delovne sile, slednje necisspolnim osebam ne zagotavlja oziroma jo pogosto ovira. Kot ključna prizorišča družbene reprodukcije necisspolne delovne sile v smislu zadovoljevanja necisspolno specifičnih potreb se zato kažejo necisspolne skupnosti – večinoma v obliki nevladnih organizacij in iz njih izhajajočih neformalnih odnosov – pri čemer te le v manjši meri zadovoljujejo tudi preživetvene potrebe necisspolnih oseb. Na podlagi (ne)dostopnosti necisspolnih skupnosti raziskava nadalje identificira še različne življenjske situacije, v katerih sta materialna varnost in izražanje spolne nenormativnosti necisspolnih oseb v Sloveniji medsebojno izključujoča. V okviru tretjega raziskovalnega fokusa raziskava razkriva posamezne vidike preseganja v kapitalistični produkcijski način vraščenih ideoloških postavk binarnega spola (skozi reproduktivno delo solidarnostne podpore v transfobnem družbenem kontekstu kot obliko družbenega upora) in ključnih prizorišč neplačanega ter pozasebljenega reproduktivnega dela (skozi željo po oblikovanju alternativnih ekonomskih enot zavoljo zavračanja forme kapitalistične nuklearne družine), četudi hkrati ugotavlja, da necisspolnost sama po sebi ni nujno tudi (anti)kapitalistična. Magistrsko delo s tem prispeva analizo družbenega položaja necisspolnih v Sloveniji na podlagi materialistične epistemologije marksističnega teoretskega aparata, kar je v teoretskih obravnavah necisspolnosti relativno nova teoretska pozicija, njeni fokusi raziskovanja pa predvsem v slovenskem družbenem prostoru zato ostajajo v veliki meri še nenaslovljeni.20262026-07-08 07:16:41Magistrsko delo/naloga184462VisID: 616993sl