<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vključitev dijaka s popolno izgubo sluha v večinsko srednjo šolo</dc:title><dc:creator>Omahen,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeznik,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>inkluzija</dc:subject><dc:subject>gluhi dijak</dc:subject><dc:subject>nižje poklicno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>slovenski znakovni jezik</dc:subject><dc:subject>prilagoditve pouka</dc:subject><dc:subject>komunikacijske ovire</dc:subject><dc:subject>podpora učiteljem</dc:subject><dc:subject>socialna integracija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava vključevanje gluhega dijaka v srednješolsko okolje z vidika uresničevanja inkluzivnih načel v srednjem poklicnem izobraževanju. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj koncepta inkluzije od segregacijskih in integracijskih pristopov do sodobnega razumevanja inkluzije kot zagotavljanja enakih možnosti za vse dijake. Obravnavani so ključni mednarodni in nacionalni dokumenti, ki urejajo področje vključevanja oseb s posebnimi potrebami, posebnosti slovenskega sistema srednješolskega izobraževanja ter zakonske podlage za podporo dijakom s posebnimi potrebami. V nadaljevanju so predstavljene značilnosti gluhote, pomen znakovnih jezikov, položaj slovenskega znakovnega jezika ter vloga tolmačev pri izobraževanju gluhih oseb. Teoretična izhodišča razkrivajo razkorak med načeli inkluzivnega izobraževanja in njihovo dejansko implementacijo v šolski praksi.
Empirični del temelji na kvalitativni študiji primera 17-letnega gluhega dijaka, vključenega v program nižjega poklicnega izobraževanja na večinski srednji šoli. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z dijakom, tolmačko slovenskega znakovnega jezika, učiteljicama, svetovalno delavko in dijakovo materjo ter z opazovanjem učnega procesa. Analiza podatkov je bila izvedena po načelih kvalitativnega raziskovanja. 
Raziskava se osredotoča na prilagoditve učnega procesa, komunikacijske ovire, sodelovanje vrstnikov in strokovnih delavcev, načine ocenjevanja ter podporne mehanizme, ki vplivajo na uspešnost in socialno integracijo gluhega dijaka. Posebno pozornost namenja tudi izzivom, s katerimi se soočajo učitelji pri poučevanju gluhega dijaka, ter vprašanju dostopnosti strokovne podpore in medinstitucionalnega sodelovanja.
Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju procesov inkluzije gluhih dijakov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju ter opozarjajo na potrebo po sistemskih izboljšavah na področju strokovne podpore, usposabljanja učiteljev, prilagajanja učnega procesa in zagotavljanja enakih možnosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-08 07:16:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184461</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 616992</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 283518211</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
