<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ali je potrebna sprememba pravila velikosti smučarske skakalnice – še zlasti z vidika varnosti smučark skakalk pri doskoku v telemark?</dc:title><dc:creator>Jošt,	Bojan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>smučarski skoki</dc:subject><dc:subject>dolgi skoki</dc:subject><dc:subject>doskok</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>padci</dc:subject><dc:description>Na  vzorcu  najboljših  smučark  skakalk,  ki  so  nastopile  na  večini  tekmovanj  za  svetovni  pokal  v  smučarskih  skokih  v  sezoni  2024/2025,  je  bilo  mogoče  ugotoviti,  da  se  približno  10  odstotkov  vseh  skokov  izvede  v  kategoriji  dolgih  skokov.  To  so  dolžine  skokov,  ki  presegajo 95 odstotkov velikosti točke skakalnice (HS). Približno dve tretjini dolgih  skokov  se  je  končalo  z  doskokom  v  telemark.  Število  ekstremno dolgih skokov prek točke velikosti skakalnice HS je bilo majhno in  je  obsegalo  približno  1,5  odstotka  vseh  izvedenih  skokov.  Samo  dve tekmovalki sta bili pri ekstremni dolžini skokov sposobni izvesti doskok  v  telemark.  Večino  doskokov  v  telemark  je  opravila  zmagovalka svetovnega pokala Nika Prevc. Tudi ona je imela pri nekaterih najdaljših  rekordnih  skokih  težave  pri  doskoku.  Smučarke  skakalke  imajo kratko tekmovalno zgodovino in so po tekmovalni uspešnosti precej bolj heterogene kot smučarji skakalci. Na splošno se kakovostna  raven  skakalk  zvišuje  tako  kvantitativno  kot  tudi  kvalitativno.  Še vedno je delež skakalk, ki lahko dosegajo ekstremno dolge skoke, majhen.  Vsak  ekstremno  dolg  skok  je  za  peščico  najboljših  tekmovalk  še  vedno  precej  nevaren.  To  se  je  pokazalo  pri  mladi  vrhunski  norveški tekmovalki Thei Minyan Bjoerseth, ki je na manjši skakalnici HS  94  na  Ljubnem  15.  februarja  2025  padla  pri  ekstremno  dolgem  skoku  94  metrov.  Pri  padcu  si  je  hudo  poškodovala  kolenske  in  komolčne vezi. Vodstvo tekmovanja in njen osebni trener bi lahko pred njenim  skokom  znižala  zaletno  mesto  in  s  tem  verjetno  preprečila  padec.  Tega  niso  storili  in  posledice  so  za  mlado  tekmovalko  hude. Več bi lahko pri varnosti ženskih smučarskih skokov storila Mednarodna smučarska zveza FIS, če bi spremenila pravilo, ki določa velikost skakalnice HS. Točko velikosti skakalnice bi lahko določila pri točki 95 odstotkov  sedanje  velikosti  skakalnice  HS.  Dolžine  skokov  do  točke  95  odstotkov  HS  omogočajo  vsem  tekmovalkam  varen  in  uspešen  doskok v telemark.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-07-06 13:24:44</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>184402</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 796.925</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 3024-0603</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.52165/sport.73.1-2.175-185</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 249172483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
