<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekološki in prehranski vidik bazidiomicet z zapisom za egerolizine</dc:title><dc:creator>Čadež,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skočaj,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kraševec,	Nada	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bazidiomiceta</dc:subject><dc:subject>saprotrof</dc:subject><dc:subject>simbiont</dc:subject><dc:subject>parazit</dc:subject><dc:subject>bela trohnoba</dc:subject><dc:subject>rjava trohnoba</dc:subject><dc:subject>ektomikorizna</dc:subject><dc:subject>užitna</dc:subject><dc:subject>neužitna</dc:subject><dc:subject>strupena</dc:subject><dc:description>Egerolizini so biotehnološko zanimiva skupina proteinov. Zanje je značilno, da imajo relativno nizko molekulsko maso 15–17 kDa, so β-strukturirani in se specifično vežejo na nekatere membranske lipide. Nanje se lahko nato veže druga skupina partnerskih proteinov MACPF. Mešanica egerolizinov in MACPF je lahko toksična za določene vrste celic. Obstaja 155 vrst bazidiomicet, za katere smo ugotovili, da imajo v genomu zapis za egerolizine, njihove partnerske proteine MACPF ali oboje. Tem vrstam smo s pomočjo bioinformatskih analiz določili ekološko nišo in prehranski vidik. Večina teh gliv zaseda tri ekološke niše: so saprotrofi, simbionti ali paraziti. Te glive in njihova plodišča smo opredelili tudi glede na njihovo užitnost za človeka: so užitne, neužitne, pogojno užitne ali strupene.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-05 07:16:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184340</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 280500</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 283720195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
