Dolgoročni vpliv lateralnega zvina gležnja na dinamično stabilnost sklepa in občutek njegove nestabilnosti pri aktivnih košarkarjihGrajzar, Nejc (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) magistrska delafizioterapijalateralni zvin gležnjakošarkarjidinamična stabilnostobčutek nestabilnosti gležnjaY-test ravnotežjaCumberlandov vprašalnik za oceno funkcionalne nestabilnosti gležnjaUvod: Lateralni zvin gležnja spada med najpogostejše mišično-skeletne poškodbe v športu in velja za eno najbolj ponavljajočih se poškodb spodnjih udov. Velik vpliv na incidenco lateralnih zvinov gležnja ima predvsem vrsta športne aktivnosti, saj je največja verjetnost za poškodbo prisotna pri športih z veliko teka, spreminjanja smeri in skakanja, kar so glavni elementi košarke. Pri večkratnih zvinih gležnja pride do zmanjšane funkcijske zmožnosti in občutka nestabilnosti v gležnju, kar lahko privede do kronične nestabilnosti gležnja. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati dolgoročni vpliv lateralnega zvina gležnja na dinamično stabilnost sklepa in občutek njegove nestabilnosti pri aktivnih košarkarjih. Metode dela: Izvedli smo primerjalno raziskavo posameznika (ang. within-subject comparative study) z enkratnim testiranjem polnoletnih aktivnih košarkarjev iz različnih slovenskih košarkarskih klubov, ki so utrpeli enostranski lateralni zvin gležnja. Dinamično stabilnost gležnja smo ocenjevali z Y-testom ravnotežja, občutek nestabilnosti pa s Cumberlandovim vprašalnikom o funkcionalni nestabilnosti gležnja, prevedenim v slovenščino. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 25 košarkarjev iz osmih različnih klubov. Rezultati dinamičnega ravnotežja v nobeni izmed smeri niso bili statistično značilni in so se med poškodovanimi in nepoškodovanimi gležnji razlikovali v anteriorni smeri za 2,1 % (p=0,029), v posterolateralni smeri za 1,1 % (p=0,467) in v posteromedialni smeri za 2,2 % (p=0,159). Občutek nestabilnosti gležnja se je med skupinama statistično značilno razlikoval in je po vprašalniku CAIT znašal pri poškodovanih gležnjih 23,8 točke, pri nepoškodovanih pa 27,8 točke (p<0,001). Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov meritev dinamičnega ravnotežja lahko rečemo, da nismo ugotovili statistično značilnih razlik med poškodovanim in nepoškodovanim gležnjem košarkarjev pri Y-testu ravnotežja. Statistično značilne razlike smo ugotovili med poškodovanim in nepoškodovanim gležnjem pri ocenjevanju občutka nestabilnosti z vprašalnikom CAIT. Dodatno smo na našem vzorcu mladih košarkarjev ugotovili, da so nižji igralci in tisti, ki so utrpeli prvi lateralni zvin gležnja bolj zgodaj v adolescenci, imeli večje število zvinov. Pri primerjavi med zvini, ki so se zgodili pred manj kot letom, in tistimi, ki so se zgodili pred več kot letom dni, nismo ugotovili pomembnejših razlik. V prihodnje bi bilo smiselno izvesti raziskavo na večjem vzorcu košarkarjev, ki so bolj primerljivo trenirani in so imeli enako stopnjo zvina, da bi z meritvami bolj usmerjeno ugotavljali nestabilnost gležnjev.[N. Grajzar]20262026-07-03 07:46:17Magistrsko delo/naloga184285UDK: 615.8VisID: 160241COBISS_ID: 283500291sl