<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Časovno občutljiva omrežja in njihova uporaba v sistemih 5G</dc:title><dc:creator>KAJTEZOVIĆ,	AJLA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>omrežje</dc:subject><dc:subject>LAN</dc:subject><dc:subject>Ethernet</dc:subject><dc:subject>TSN</dc:subject><dc:subject>standardi IEEE802.1</dc:subject><dc:subject>arhitekturni modeli</dc:subject><dc:subject>5G</dc:subject><dc:description>Sodobna industrijska okolja v okviru Industrije 4.0 in 5.0 zahtevajo komunikacijsko infrastrukturo, ki zagotavlja predvsem determinizem. Klasični Ethernet, standardiziran v okviru IEEE 802.3, deluje po načelu najboljšega truda in zato ne more zagotoviti predvidljivega prenosa časovno kritičnega prometa. Ta omejitev predstavlja glavni problem, ki ga obravnava magistrsko delo. Naloga temelji na analitično-teoretičnem pristopu, ki vključuje pregled in analizo standardov delovne skupine IEEE 802.1 ter relevantne strokovne literature. Najprej so obravnavane osnove lokalnih omrežij in Ethernet tehnologije, nato so analizirani ključni mehanizmi tehnologije Time-Sensitive Networking. V nadaljevanju so primerjani trije konfiguracijski modeli, opredeljeni v standardu IEEE 802.1Qcc, kar je rezultiralo v analizi integracije tehnologije TSN z mobilnim omrežjem 5G.
Rezultat dela je sistematičen pregled medsebojne odvisnosti TSN mehanizmov in ugotovitev, da želeni determinizem ni posledica enega samega mehanizma, temveč sodelovanja več standardov. Pri analizi treh athitekturnih modelov se pokaže, da noben model ni univerzalno najboljši, ampak da je izbira modela odvisna od konkretnih zahtev. Za popolnoma centraliziran model smo vključili tudi edini 3GPP sprejeti pristop za integracije tehnologije TSN z mobilnim omrežjem 5G. Prikazano je obnašanje sistema 5G navzven kot navideznega mostu TSN. Vse pridobljeno znanje je strnjeno v ilustrativnem industrijskem scenariju, ki povezuje delovanje vseh mehanizmov na enem primeru. Na koncu je predstavljena predlagana merilna metodologija na podlagi platforme Spirent TestCenter, ki predstavlja izhodišče za nadaljnje dokazovanje teoretičnih ugotovitev.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-02 10:55:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184239</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 63367</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 285831171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
