Socialna varnost samskih osebČefarin, Lea (Avtor) Mišič, Luka (Mentor) socialna varnostsamske osebesocialna državasocialna zavarovanjasocialno varstvodružinaskrita socialna državadavčni vidikMagistrsko delo obravnava položaj samskih oseb v slovenskem sistemu socialne varnosti ter preverja, ali je obstoječa ureditev socialne države dejansko prilagojena tudi posamezniku, ki ni del družinske skupnosti. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, kako struktura gospodinjstva vpliva na dejanski dostop do socialnih pravic in ekonomsko varnost posameznika. Naloga najprej predstavi teoretične temelje socialne države, razvoj socialnih pravic in pomen razmerja med državo, trgom in družino pri zagotavljanju socialne varnosti. Izpostavi pa tudi dejstvo, da so bili številni sistemi socialne zaščite zgodovinsko oblikovani na podlagi modela ekonomsko aktivnega družinskega preživljavca. Osrednji del naloge je namenjen predstavitvi slovenskega sistema socialne varnosti, zlasti socialnih zavarovanj, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Posebej so obravnavani tisti elementi sistema, ki lahko samske osebe postavljajo v manj ugoden položaj, predvsem zaradi odsotnosti delitve življenjskih stroškov, neformalne oskrbe in ekonomske podpore, ki običajno obstajajo znotraj družine. Naloga pokaže, da številne pravice in ugodnosti, čeprav so formalno dostopne vsem posameznikom, v praksi upoštevajo gospodinjstvo kot temeljno socialno enoto. V zaključnem delu se osredotoča še na davčni vidik socialne države ter pomen tako imenovane skrite socialne države. Ugotavlja, da lahko davčne olajšave in drugi posredni mehanizmi socialne podpore različno učinkujejo glede na družinsko strukturo posameznika. Posledično so samske osebe lahko bolj izpostavljene ekonomskim tveganjem in socialni negotovosti, kar odpira vprašanje nadaljnjega razvoja sistema socialne varnosti v smeri večje individualizacije socialnih pravic.L. Čefarin20262026-07-02 09:00:47Magistrsko delo/naloga184228UDK: 349:364.3(043.2)VisID: 138529COBISS_ID: 284550659sl