<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv pogojev sintranja na mikrostrukturo in električne lastnosti trdne raztopine cirkonijevega oksida in itrijevega oksida</dc:title><dc:creator>Perko,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markoli,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bradeško,	Andraž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Karpe,	Blaž	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčelj,	Milan	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>cirkonijev oksid</dc:subject><dc:subject>celice s trdnim oksidnim elektrolitom</dc:subject><dc:subject>sintranje</dc:subject><dc:subject>elektrolit</dc:subject><dc:subject>nalivanje plasti</dc:subject><dc:subject>impedančna spektroskopija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem preiskoval mikrostrukturo in električne lastnosti cirkonijevega 
oksida stabiliziranega z itrijevim oksidom (ZrO2)0.92(Y2O3)0.08 ali (angl. Yttria Stabilized 
Zirconia ali YSZ), ki je osnovni gradnik celic s trdnim oksidnim elektrolitom (angl., Solid 
Oxide Cells ali SOC). SOC se v zadnjem času izkazujejo kot učinkovit vmesni člen 
med obnovljivimi viri energije in porabniki za stabilizacijo električnega omrežja. V času 
presežka energije proizvajajo vodik, ob pomanjkanju energije pa ga pretvarjajo v 
električno energijo. SOC so sestavljene iz gorivne in kisikove elektrode, ter trdnega 
oksidnega elektrolita. SOC delujejo pri visokih temperaturah, običajno med 700 °C in 
1000 °C, zato sta kontrolirana izdelava in razumevanje lastnosti materialov ključnega 
pomena.
V diplomskem delu sem pripravil elektrolit, trdno raztopino YSZ, in ga podrobno 
preučil. V literaturnem pregledu je podrobno opisana keramika YSZ, tehnologije 
izdelave ter električne lastnosti. 
Eksperimentalen del obsega pripravo keramične suspenzije, ki je vključevala prašek 
YSZ, topilo, vezivo in plastifikator. S tehniko nalivanja plasti na podlago sem pripravil 
keramično plast, ki sem jo s postopkom laminacije združili v večplastno strukturo. Iz 
večplastne strukture sem z laserskim izrezovalnikom pripravil vzorce v obliki diskov. 
S pomočjo segrevalnega mikroskopa sem nato določil območje sintranja keramike 
YSZ. Vzorce sem sintrali v komorni peči v temperaturnem območju od 1300 °C do 
1500 °C, 3h. Mikrostrukturo sintranih vzorcev sem analizirali z vrstičnim elektronskim 
mikroskopom. Električne lastnosti sem ovrednotil z elektrokemijsko impedančno 
spektroskopijo s katero sem preko Nyquistovih diagramov ločil prispevke zrn, mej med 
zrni in elektrod k celotni upornosti materiala.
Rezultati so pokazali, da višanje temperature sintranja povečuje velikost zrn, hkrati pa 
dobimo nižjo relativno gostoto. Ugotovil sem, da z večanjem zrn ionska prevodnost 
materiala narašča. Pri temperaturi 1450 °C in višje pa je poroznost materiala tako 
velika, da pore pričnejo zmanjševati ionsko prevodnost in izničijo vpliv večanja zrn.
Lastnosti keramike YSZ so odvisne od številnih procesnih parametrov, ki vključujejo 
pripravo stabilne suspenzije, pogoje nalivanja, natančno izdelavo zložkov in izbor 
ustreznih pogojev sintranja. Z obvladovanjem teh parametrov lahko pripravimo 
keramiko z gosto in enakomerno mikrostrukturo, kar je ključno za načrtovanje lastnosti 
YSZ predvsem za uporabo v SOC.
Ključne besede: cirkonijev oksid, celice s trdnim oksidnim elektrolitom, sintranje,
elektrolit, nalivanje plasti, impedančna spektroskopija</dc:description><dc:publisher>B. Perko</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-02 09:00:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184227</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114152</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284581123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
