<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Načelo solidarnosti in (ne)omejena prispevna osnova</dc:title><dc:creator>Kraner,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mišič,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Načelo solidarnosti</dc:subject><dc:subject>socialna zavarovanja</dc:subject><dc:subject>socialna tveganja</dc:subject><dc:subject>prispevna osnova</dc:subject><dc:subject>socialna varnost</dc:subject><dc:subject>ekvivalenca</dc:subject><dc:subject>redistribucija.</dc:subject><dc:description>Osrednja tema magistrskega dela je načelo solidarnosti v sistemu socialnih zavarovanj, s posebnim poudarkom na vprašanju omejene oziroma neomejene prispevne osnove. Solidarnost v sodobni socialni državi ne pomeni zgolj moralne vrednote ali oblike medosebne pomoči, temveč se institucionalizira kot pravno načelo, ki se uresničuje prek organiziranih sistemov socialne varnosti. Socialna zavarovanja so zato osrednji pravni mehanizem varstva pred tveganji, ki so v družbi tako pomembna, da so pridobila naravo socialnih tveganj in ki povzročijo izgubo (dela) dohodka ali nesorazmerno povečanje življenjskih stroškov, pri čemer temeljijo na obveznem vključevanju, kolektivnem financiranju in porazdelitvi bremen med zavarovanci.
Da bi bilo mogoče načelo solidarnosti ustrezno pravno ovrednotiti, naloga najprej obravnava pravico do socialne varnosti, socialna tveganja in temeljne značilnosti sistema socialne varnosti. V nadaljevanju je solidarnost obravnavana kot pravno načelo ter v razmerju do konceptov oziroma načel vzajemnosti, ekvivalence in pravičnosti. Takšna izhodišča omogočajo presojo, ali solidarnost v socialnih zavarovanjih pomeni zgolj eno izmed načel ali pa njihov temeljni funkcionalni pogoj.
V samem jedru naloge je obravnavana prispevna osnova kot dohodek oziroma druga ekonomska vrednost, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost. Naloga presoja, kako njena omejenost ali neomejenost vpliva na obseg solidarnega financiranja ter na razmerje med načelom solidarnosti in načelom ekvivalence, kar lahko ima pomemben vpliv na obseg ali razmerja med pravicami in obveznostmi v sistemu socialnih zavarovanj.
Naloga obravnava tudi uresničevanje solidarnosti v posameznih vejah socialnih zavarovanj. Ugotavlja, da solidarnost v teh vejah nima enake vsebine in intenzivnosti, temveč je odvisna od narave socialnega tveganja, vrste pravic, načina financiranja in socialnega namena posameznega zavarovanja. Primerjalnopravni pregled ureditev prispevne osnove v državah članicah Evropske unije kaže, da omejitev prispevne osnove sama po sebi ni neobičajna, vendar mora biti presojana v povezavi s celotnim financiranjem socialne varnosti, obsegom pravic in finančno vzdržnostjo sistema.</dc:description><dc:publisher>A. Kraner</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-02 09:00:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184226</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 349:364.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 138528</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284541699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
