Primerjava kvantitativnih ultrazvočnih parametrov za oceno stopnje mitralne regurgitacijeProdanova, Dušica (Avtor) Starc, Ana (Avtor) Ambrožič, Jana (Avtor) Cvijić, Marta (Avtor) bolezni srčnih zaklopkmitralna regurgitacijaehokardiografijametoda toka enake hitrosti po proksimalni površini (PISA)volumetrična metodaefektivna površina regurgitacijskega ustja (EROA)Izhodišča: Mitralna regurgitacija (MR) sodi med najpogostejše bolezni srčnih zaklopk. Smernice Evropskega kardiološke-ga združenja poudarjajo nujnost integriranega pristopa za oceno stopnje MR z uporabo kvalitativnih, semikvantitativnih in kvantitativnih ultrazvočnih parametrov. Želeli smo opredeliti, kakšna je skladnost kvantitativnih parametrov za oceno stopnje MR, ocenjenih z volumetrično metodo in z metodo toka enake hitrosti po proksimalni površini (angl. proximal isovelocity surface area, PISA). Metode: V raziskavo smo vključili 298 bolnikov, ki so v letu 2018 opravili ultrazvočno preiskavo srca na Oddelku za nein-vazivne preiskave srca UKC Ljubljana. Iz ultrazvočnih meritev smo izračunali kvantitativne parametre za oceno stopnje MR: regurgitacijski volumen (Rvol), regurgitacijski delež (RF) in efektivno površino regurgitacijskega ustja (EROA) po vol-umetrični metodi in po metodi PISA. Bolnike smo razdelili glede na ujemanje stopnje MR, določene s parametrom EROA, med tiste z EROA-PISA in tiste z EROA-volumetrično metodo. Analizirali smo povezanost kliničnih značilnosti in ultraz-vočnih meritev levega prekata s skladnostjo parametrov MR. Rezultati: Kvantitativni parametri za oceno stopnje MR po metodi PISA so bili značilno večji kot parametri po volumetrični metodi (p < 0,001). S primerjavo stopnje MR, določene z Rvol, EROA ali RF, smo ugotovili pomembno razliko med metodo PISA in volumetrično metodo in to z večjo stopnjo regurgitacije pri metodi PISA. Stopnja MR, določena z EROA-PISA, se je ujemala s stopnjo, določeno z EROA-volumetrično metodo pri 178 (60 %) bolnikih. Skupina z neujemanjem stopnje MR je imela hujšo okvaro mitralne zaklopke, ocenjeno z metodo PISA (p < 0,001). Med skupinama ni bilo značilnih razlik v kliničnih značilnostih in ultrazvočnih parametrih.20252026-07-01 11:18:45Članek v reviji184187UDK: 616.126ISSN pri članku: 1318-0347DOI: 10.6016/ZdravVestn.3538COBISS_ID: 227810819sl