Vpliv načina legiranja dušika na čistost izdelanega avstenitnega nerjavnega jekla XM-19Cerkovnik, Janez (Avtor) Knap, Matjaž (Mentor) Bradaškja, Boštjan (Komentor) Balaško, Tilen (Član komisije za zagovor) Terčelj, Milan (Član komisije za zagovor) avstenitno nerjavno jeklo XM-19legiranje dušikanekovinski vključkičistoča jeklaV diplomskem delu je bil obravnavan vpliv načina legiranja dušika na čistočo izdelanega avstenitnega nerjavnega jekla XM-19. Primerjane so bile tri šarže, pri katerih je bilo legiranje dušika izvedeno z vpihavanjem skozi kopje (šarža 331352), s kombinacijo kopja in argonskega kamna (šarža 331821) ter z dodatkom nitrirane ferokromove legure FeCrLC-N (šarža 334288). Namen dela je bil ugotoviti, kako izbrani načini vnosa dušika vplivajo na število, velikost in kemično sestavo oksidnih vključkov. V eksperimentalnem delu so bili analizirani končni VOD vzorci vseh treh šarž in dodatni vzorec iz vmesne ponovce naprave za kontinuirno ulivanje pri šarži 331821. Za vrednotenje čistoče jekla sta bili uporabljeni analiza skupnega kisika in avtomatska analiza vključkov z vrstičnim elektronskim mikroskopom, primerjane pa so bile tudi kemične sestave žlinder v različnih fazah izdelave. Pri vseh treh tehnoloških pristopih je bila v končnem jeklu dosežena ciljna vsebnost dušika. Avtomatska analiza je pokazala, da v vseh vzorcih prevladujejo oksidni vključki sistema CaO–Al2O3–MgO, pri čemer so pri šarži 334288 izraziteje prisotni Ca-aluminatni vključki, šarži 331352 in 331821 pa vsebujeta več trdnih aluminatnih oziroma špinelnih faz. Analiza skupnega kisika je pokazala, da je bila med končnimi VOD vzorci najčistejša šarža 334288, šarža 331352 pa je imela najvišjo vsebnost kisika; dodatni vzorec iz vmesne ponovce šarže 331821 je izkazal najnižjo vrednost skupnega kisika in s tem nadaljnje izplavanje vključkov v tej fazi procesa. Dušičenje prek argonskega kamna je doseglo višji izkoristek vnosa dušika in stabilnejši potek procesa kot dušičenje z dušikovim kopjem. Legiranje z nitrirano ferozlitino FeCrLC-N je prav tako omogočilo doseganje ciljne vsebnosti dušika, pri čemer je avtomatska analiza zaznala pomik kemije vključkov v smer kalcijevih aluminatov, rezultati skupnega kisika pa so pokazali še bolj čisto jeklo v primerjavi z ostalima šaržama. Ugotovljeno je bilo, da za zanesljivo oceno čistosti jekla XM-19 najbolje služi kombinacija analiz skupnega kisika in avtomatskih analiz vključkov, pri čemer slednje omogočajo predvsem vpogled v kemično sestavo in velikost vključkov.J. Cerkovnik20262026-07-01 09:00:06Diplomsko delo/naloga184158UDK: 669VisID: 114136COBISS_ID: 284579587sl