<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pred- in pooperativna fizioterapevtska obravnava transmaskulinih oseb po mastektomiji</dc:title><dc:creator>Perger Majeršič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šćepanović,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Demšar,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>transspolnost</dc:subject><dc:subject>spolna disforija</dc:subject><dc:subject>zgornja operacija</dc:subject><dc:subject>tranzicija spola</dc:subject><dc:subject>proces prehajanja</dc:subject><dc:subject>povezovanje prsi</dc:subject><dc:description>Uvod: Transspolni posamezniki (osebe, katerih spolna identiteta se ne ujema s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu) lahko z namenom potrditve svoje identitete vstopajo v proces prehajana oz. tranzicije. Le-ta lahko vključuje različne medicinske postopke, kot so hormonska terapija in operativni posegi, med katerimi je odstranitev prsi oz. mastektomija pri transmaskulinih osebah. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi izvedene ankete predstaviti izkušnje transmaskulinih oseb z operativnim posegom mastektomije s poudarkom na pred- in pooperativni obravnavi ter simptomih in težavah, kjer bi lahko bila indicirana fizioterapevtska obravnava. Metode dela: Podatke smo zbrali s spletnim vprašalnikom. Populacija, ki nas je zanimala, so bile transmaskuline osebe, ki so se vključile v proces medicinske tranzicije ter so imele operacijo odstranitve prsi v okviru slovenskega zdravstvenega sistema. Zaradi majhnosti populacije smo uporabili model snežne kepe. Rezultati: Končni vzorec je zajemal 14 udeležencev. Imeli so dokaj raznolike izkušnje s samo operacijo, čakanjem nanjo, navodili pred in po njej. Bolj enotni so bili odgovori o fizioterapevtski obravnavi, saj se večina vanjo ni vključila niti po navodilih niti prostovoljno. Večina anketirancev je imela pred operacijo izkušnje s prakso povezovanja prsi ter z njo povezanimi stranskimi učinki in negativnimi simptomi. Imeli so tudi težave z ukrivljeno telesno držo in z njo povezanimi bolečinami v hrbtenici, oboje se je po operaciji izboljšalo. Razprava in zaključek: Na podlagi dostopne literature ter rezultatov ankete smo identificirali nekatera področja, na katerih imamo fizioterapevti kompetence, s katerimi bi lahko izboljšali kakovost življenja transspolnih posameznikov: povezovanje prsi, telesna drža in z njo povezane bolečine, obravnava brazgotin. Identificirali smo tudi načine, na katere fizioterapevti reproduciramo oz. širimo družbeno stigmo, in kako se temu izogniti. Ker gre za marginalizirano populacijo, je prisoten primanjkljaj informacij in raziskav, zato je pomembno samoizobraževanje, zavzemanje za več usmerjenega raziskovanja (le tako lahko prakticiramo z dokazi podprto fizioterapijo) ter zavezanost k vrednotam enakosti in dostojanstva ne glede na osebne okoliščine.</dc:description><dc:publisher>[T. Perger Majeršič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-01 07:45:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184147</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 160193</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 283242243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
