<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prenova zapuščene kmetije Perne v kmečki center v Zgornji Savinjski dolini</dc:title><dc:creator>Orel,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Planišček,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arhitektura</dc:subject><dc:subject>kmetije</dc:subject><dc:subject>dediščina</dc:subject><dc:subject>prenove</dc:subject><dc:subject>trajnost</dc:subject><dc:subject>Zgornja Savinjska dolina</dc:subject><dc:subject>podeželje</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>center šolskih in obšolskih dejavnosti</dc:subject><dc:subject>Luče</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Zaradi hitrega tempa življenja in spremembami ter napredkom v današnjem času, se spreminjajo tudi potrebe v prostoru. V Sloveniji je zelo veliko zemljišč, ki niso le zgodovinskega pomena ampak predstavljajo pomemben del naše kulturne in stavbne dediščine. To so kmetijska zemljišča, ki pa jih je vedno več zapuščenih oz. opuščenih. Problem opuščanja kmetijstva v Sloveniji se najbolj občuti na ruralnih območjih kot je Zgornja Savinjska dolina, kjer nas prazni propadajoči gospodarski objekti opominjajo, da počasi izgubljamo svojo identiteto in stavbno dediščino na podeželju. Naloga se ukvarja s problemom zapuščene kmetije, ki leži na idilični lokaciji v občini Luče. Višje ležeča kmetija Perne, je dobro ohranjena kmetija s tipično arhitekturno obliko, značilno za naselje in kraj. Ker ni bilo naslednika, ki bi nadaljeval dejavnost, je ta kmetija izgubila svoj namen in funkcijo. Kmetija še danes ostaja neizkoriščena, objekti pa počasi propadajo. 
Naloga prepoznava kmetijo kot lokacijo, ki bi lahkos primerno ureditvijo in primernim programom doprinesla k ohranjanju kulturne dediščine naselja in kraja. Skozi zgodovinsko funkcijo območja, poskušam na lokaciji ohraniti nekdanji program z izobraževalnim dodatkom, ki bi bil bistvenega pomena za skupnost in okolico. Zaradi družbenega in industrijskega razvoja je v Zgornji Savinjski dolini najbolj zaznamovalo kmetijstvo. Zaradi tega se je položaj kmeta poslabšal, kar večinoma vodi v opuščanje kmetijstva in selitve na urbana območja. Tisti, ki še vztrajajo s kmetijstvom imajo poleg kmetijstva, še dodatne dopolnilne dejavnosti, katere so jim glavni vir prihodka – turizem, S.P., mizarstva, razrezi lesa itd. Enak pristop upoštevam pri programski zasnovi. Naloga predvideva celostno ureditev območja in formiranje kmečkega centra, katerega bi dopolnjeval izobraževalni program za mlade v sodelovanju s šolami.
Posegi se nanašajo tako na obstoječe objekte, ki so potrebni prenove in prilagoditve prostorov za njihov nov program, kot tudi na novo umeščene objekte, kateri posodabljajo in dopolnjujejo kmečko domačijo, ter se z njo povezujejo. Ob vseh posegih se osredotočim na prvotne arhitekturne značilnosti ter na nekdanjo funkcijo območja. Ker je imela v zgodovini ta domačija velik vpliv na naselje in na kraj, si želim to ponovno obuditi z novim programom, ki se navezuje na nekdanjega.</dc:description><dc:publisher>T. Orel</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2026-06-30 09:18:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184128</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 728.6(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 210513411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
