<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza kakovosti notranjega okolja v osnovnošolskih učilnicah z naravnim in hibridnim prezračevanjem</dc:title><dc:creator>Višček,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vaupotič,	Janja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>kakovost notranjega okolja (IEQ)</dc:subject><dc:subject>kakovost notranjega zraka (IAQ)</dc:subject><dc:subject>prezračevanje</dc:subject><dc:subject>ogljikov dioksid (CO₂)</dc:subject><dc:subject>radon (Rn)</dc:subject><dc:subject>toplotno udobje</dc:subject><dc:subject>osnovnošolske učilnice</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil izvesti integrirano analizo kakovosti notranjega zraka (IAQ) in toplotnega udobja (TC) v dveh osnovnošolskih učilnicah: eni z naravnim prezračevanjem (U‑NP) in drugi s hibridnim prezračevanjem (U‑HP). Raziskava je temeljila na kontinuiranih meritvah koncentracije CO₂, temperature zraka, temperatur notranjih površin in relativne vlažnosti zraka in je bila izvedena v obdobju od 30. 5. 2025 do 31. 1. 2026. Dopolnjena je bila z meritvami koncentracij radona, delcev PM₂,₅ ter izračunom kazalnikov pričakovana srednja vrednost toplotnega občutka (PMV) in pričakovani odstotek nezadovoljnih oseb v toplotnem okolju (PPD). Rezultati so bili analizirani ločeno za neogrevalno in ogrevalno sezono. V učilnici U‑NP so bile koncentracije CO₂ izrazito odvisne od zasedenosti prostora in prezračevalnih navad uporabnikov. V dveh delih neogrevalne sezone so povprečne vrednosti v času pouka dosegle 815 ± 266 ppm (maj–junij) in 1235 ± 1073 ppm (september–oktober), maksimalne pa presegle tudi 5000 ppm. V ogrevalni sezoni so povprečne vrednosti med poukom dosegle 1044 ± 499 ppm, pri čemer je bila mejna vrednost kategorije III po SIST EN 16798-1:2019 pogosto presežena. Časovni poteki kažejo, da je koncentracija CO₂ po začetku pouka hitro naraščala in praviloma dosegla najvišjo vrednost proti koncu pouka. V učilnici U‑HP je bila koncentracija CO₂ v neogrevalni sezoni nižja in stabilnejša (774 ± 143 ppm, 685 ± 119 ppm), v ogrevalni sezoni pa se je povečala (936 ± 411 ppm) z občasnimi preseganji višjih kategorij kakovosti zraka po SIST EN 16798-1:2019. Toplotno udobje je bilo v učilnici U-HP 70 % časa v najvišji, I. kategoriji, medtem ko je učilnica U-NP to raven dosegala le 40 % časa, preostalih 60 % časa pa je bila uvrščena v nižje kategorije. Koncentracija radona je bila med poukom večinoma nizka (U-NP: do 180 Bq/m³, U-HP: do 343 Bq/m³), pri čemer vrednosti v U-HP lahko presegajo referenčno mejo. Najvišje koncentracije so se pojavljale pred začetkom prezračevanja ter v obdobjih brez prisotnosti (vikendi, počitnice), zlasti v učilnici U-HP. Rezultati potrjujejo, da hibridno prezračevanje omogoča stabilnejše notranje razmere, vendar le ob ustreznem načrtovanju in obratovanju prezračevalnega sistema, medtem ko je naravno prezračevanje močno odvisno od prezračevalnih navad uporabnikov in zunanjih razmer. Ugotovitve predstavljajo podlago za optimizacijo časovnega poteka in intenzivnosti prezračevanja z namenom hkratnega zagotavljanja ustrezne IAQ in toplotnega udobja.</dc:description><dc:publisher>[V. Višček]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-30 08:46:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184121</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 697.9:727(043.2</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179496</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 283191043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
