<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mikro-eliminacija hepatitisa C v skupinah z visokim tveganjem za okužbo z virusom hepatitisa C</dc:title><dc:creator>Černoša Perdih,	Jasna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matičič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>V. Lazarus,	Jeffrey	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikro-eliminacija</dc:subject><dc:subject>hepatitis C</dc:subject><dc:subject>reinfekcije</dc:subject><dc:subject>osebe</dc:subject><dc:subject>ki si injecirajo droge</dc:subject><dc:subject>model obravnave</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronična okužba z virusom hepatitisa C (HCV) predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. S pričetkom uporabe novih, varnih in na virus neposredno delujočih protivirusnih zdravil (angl. direct-acting antivirals, okr. DAA) je hepatitis C postal prva kronična virusna bolezen, ki je ozdravljiva. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) leta 2016 sprejela strategijo eliminacije hepatitisa C kot javnozdravstveno grožnjo do leta 2030. Za lažjo dosego tega cilja pa se je pričel uporabljati bolj praktičen, hitrejši in stroškovno ugodnejši medicinski pristop, t. i. mikro-eliminacija, kjer se v skupinah z velikim tveganjem za okužbo s HCV, z namenom njene eliminacije, sistematično uvaja ter izboljšuje preventivne, diagnostične in terapevtske ukrepe.

Namen: Ocena razširjenosti okužbe s HCV in opredelitev njenih epidemioloških, kliničnih in viroloških značilnosti pri bolnikih iz skupin z velikim tveganjem za okužbo v Sloveniji ter oblikovanje najbolj primernih modelov preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja okužbe s HCV v teh skupinah.

Metode: Retrospektivna analiza pridobljenih podatkov v kohortah bolnikov s končno ledvično odpovedjo na nadomestnem zdravljenju s hemodializo, oseb s presajenimi čvrstimi organi in krvotvornimi matičnimi celicami, oseb s sočasno okužbo s HIV ter oseb na prestajanju kazni zapora (OPKZ) ter retrospektivno-prospektivna opazovalna raziskava med osebami, ki si injicirajo droge (OID) in so vključene v nizkopražni program (NP) ter so del novega modela obravnave (MoC). V kohorti HIV sookuženih sta bila izvedena multivariatna logistična regresijska analiza za opredelitev dejavnikov tveganja za okužbo s HCV ter izračun stopnje ponovno pozitivnih HCV RNA testov, slednji je bil izveden tudi v kohorti OID v NP in kohorti OPKZ.

Rezultati: Mikro-eliminacija je bila dosežena med bolniki s končno ledvično odpovedjo na nadomestnem zdravljenju s hemodializo, osebami s presajenimi organi in krvotvornimi matičnimi celicami ter pri sookuženih s HIV. V skupini OPKZ mikro-eliminacija ni bila dosežena. V skupini OID, vključenih v NP, je naš MoC izboljšal potek obravnave, vendar je bila stopnja ponovnih pozitivnih HCV RNA testov 12,2/100 oseb-let, tveganje za reinfekcijo pa se je s časom povečevalo in preseglo 0,5 po štirih letih. Reinfekcije so se pojavile tudi v skupinah OPKZ (7,0/100 oseb-let) ter pri HIV sookuženih (3,0/100 oseb-let), kjer se je tveganje za reinfekcijo s časom nižalo. Model logistične regresije je pri HIV-pozitivnih osebah pokazal, da so mlajša starost, stik z virusom hepatitisa B, predhodna diagnoza klamidije, gonoreje ali sifilisa ter uporaba injicirajočih drog dejavniki tveganja za novo okužbo s HCV. Primerjava med skupinami je sicer pokazala podobne deleže pozdravljenih bolnikov (100 % bolnikov na zdravljenju s hemodializo, oseb s presajeno ledvico, oseb s presajenimi krvotvornimi matičnimi celicami, 97,8 % sookuženih s HIV, 91,8 % OPKZ ter 84,9 % OID v NP) z izjemo oseb s presajenimi jetri, kjer je bilo uspešno pozdravljenih 76,2 % bolnikov. V primerjavi deležev izgubljenih bolnikov med obravnavo HCV okužbe pa so izstopali OPKZ (37 %) ter OID v NP (19 %), medtem ko je bil delež izgubljenih bolnikov v preostalih skupinah nižji (9 % med osebami s presajenimi jetri, 7 % med HIV sookuženimi, ter 0 % med osebami s presajeno ledvico in bolniki na hemodializi).

Zaključek: Slovenija je dosegla mikroeliminacijo HCV med bolniki s končno ledvično odpovedjo na nadomestnem zdravljenju s hemodializo, osebami s presajenimi črvstimi organi in krvotvornimi matičnimi celicami ter osebami s HIV sookužbo, medtem ko mikroeliminacija v skupinah OID v NP in OPKZ še poteka. Čeprav je MoC izboljšal potek obravnave med OID v NP, so potrebni dodatni ukrepi, zlasti obravnava ter presejanje na okužbo s HCV v skupnosti, medtem ko so pri OPKZ najprej potrebni sistemski ukrepi na državni ravni, zlasti uvedba rutinskega presejanja na HCV. Predvsem v skupinah HIV sookuženih, OPKZ ter OID v NP bo za ohranjanje HCV mikro-eliminacije potrebno redno testiranje na ponovno okužbo s HCV ter v primeru potrditve le-te čimprejšnje zdravljenje.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-26 07:15:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184079</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 39374</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
