<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Hitrost prirastka navora štiriglave stegenske mišice po rekonstrukciji sprednje križne vezi - pregled literature</dc:title><dc:creator>Penec,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ipavec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>rekonstrukcija sprednje križne vezi</dc:subject><dc:subject>artrogena mišična inhibicija</dc:subject><dc:subject>hitrost prirastka navora</dc:subject><dc:description>Uvod: Sprednja križna vez ima ključno vlogo pri stabilnosti kolenskega sklepa, njena poškodba pogosto povzroči nestabilnost in funkcijske omejitve. Veliko pacientov se zdravi kirurško z rekonstrukcijo sprednje križne vezi, katere cilj je ponovna vzpostavitev stabilnosti kolenskega sklepa. Rehabilitacijo pogosto otežuje artrogena mišična inhibicija, ki zmanjšuje aktivacijo štiriglave stegenske mišice. Pomemben dejavnik okrevanja je hitrost prirastka navora mišične sile, saj pomembno vpliva na funkcionalno gibanje in zmanjšuje tveganje za ponovne poškodbe. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati in analizirati izsledke strokovne literature o vplivu rekonstrukcije sprednje križne vezi na hitrost prirastka navora štiriglave stegenske mišice. Metode dela: Iskanje literature je potekalo v podatkovnih zbirkah PubMed in CINAHL z uporabo ključnih iskalnih kombinacij besednih zvez v angleškem jeziku: (rate of torque development OR central activation ratio) AND (quadriceps function OR knee mechanics OR anterior cruciate ligament reconstruction). Pregled je vključeval raziskovalne članke, objavljene med letoma 2015 in 2022. Rezultati: Vključenih je bilo 5 raziskav s skupno 201 preiskovancem, pri katerih so avtorji primerjali ud z rekonstrukcijo sprednje križne vezi s kontralateralnim udom, v eni raziskavi tudi z zdravo kontrolno skupino. Merjeni izidi so vključevali hitrost prirastka navora mišice quadriceps femoris, maksimalni izometrični in izokinetični navor, delež centralne aktivacije ter biomehanske spremenljivke hoje. Večina raziskav je poročala o statistično značilno zmanjšani hitrosti prirastka navora na udu po rekonstrukciji sprednje križne vezi v primerjavi z nepoškodovanim udom. Zmanjšana hitrost prirastka navora je bila povezana tudi s spremenjeno biomehaniko hoje in teka ter vztrajanjem živčno-mišičnih asimetrij med udoma. Razprava in zaključek: Hitrost prirastka navora predstavlja klinično pomemben kazalnik živčno-mišične funkcije po rekonstrukciji sprednje križne vezi, ki presega zgolj ocenjevanje maksimalne mišične jakosti. V rehabilitacijo je smiselno vključevanje ocene hitrosti prirastka navora in centralne aktivacije mišice, kar omogoča bolj individualizirano obravnavo, natančnejšo presojo funkcionalne pripravljenosti in vračanja v telesno aktivnost. Nadaljnje raziskave z vključitvijo zdravih posameznikov in širšimi kriteriji ocenjevanja so ključne za jasnejše ugotovitve in boljše razumevanje dolgoročnega vpliva živčno-mišičnih sprememb.</dc:description><dc:publisher>[K. Penec ]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-25 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184060</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 160179</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 283182339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
