<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen redistributivnih javnih politik na primeru revščine v Kanadi</dc:title><dc:creator>Rotar,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>redistributivne javne politike</dc:subject><dc:subject>revščina</dc:subject><dc:subject>socialna država</dc:subject><dc:subject>socialna izključenost</dc:subject><dc:subject>ranljive skupine</dc:subject><dc:subject>MAiD</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava pomen redistributivnih javnih politik pri zmanjševanju revščine v Kanadi, pri čemer analizira njihov vpliv na položaj ranljivih skupin prebivalstva. Osrednji problem dela se nanaša na to, ali kanadski sistem socialne države prispeva k zmanjševanju revščine in socialne izključenosti. Namen raziskave je preučiti učinkovitost redistributivnih politik, analizirati položaj ranljivih skupin ter osvetliti povezavo med dolgotrajno socialno stisko in pojavnostjo MAiD.
V raziskavi so bile uporabljene kvalitativne in kvantitativne metode, vključno s pregledom znanstvene in strokovne literature, analizo statističnih podatkov o revščini in pojavnosti MAiD ter primerjalno analizo kanadskega in norveškega sistema socialne zaščite. Podatki so bili pridobljeni iz strokovnih raziskav, akademskih člankov, poročil vlade Kanade in podatkov Statistics Canada.
Rezultati raziskave kažejo, da redistributivne javne politike v Kanadi pomembno blažijo revščino, vendar njihovi učinki niso enakomerni za vse skupine prebivalstva. Revščina se je v času pandemije začasno zmanjšala, nato pa se je ponovno približala predpandemični ravni. Posebej ranljivi ostajajo invalidi, starejši, ki živijo sami, samski starši in priseljenci. Primerjava z Norveško pa razkriva pomen stabilnejših in bolj celostnih socialnih ukrepov.
Ugotovitve diplomskega dela so pomembne za oblikovalce javnih politik in raziskovalce, saj ponujajo vpogled v omejitve kanadskega sistema redistribucije ter opozarjajo na potrebo po stabilnejših, bolj ciljno usmerjenih in celostnih ukrepih. Rezultati so uporabni za javni sektor in širše družbeno okolje, saj poudarjajo pomen socialnih politik, ki najranljivejšim skupinam ne zagotavljajo le preživetja, temveč tudi pogoje za dostojno življenje.</dc:description><dc:publisher>[D. Rotar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-24 13:10:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184042</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.662:35:32(71)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18910</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 283074051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
