Vključevanje bralnih dejavnosti v razširjeni program osnovne šole za izboljšanje bralnega razumevanja in bralne samopodobe učencev 4. razredaKovač, Marija Lejla (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) bralna spretnostbralna pismenostbralno razumevanjebralne strategijebralna motivacijabralna samopodobarazširjen programMagistrsko delo obravnava vključevanje bralnih dejavnosti v razširjeni program osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko načrtno pripravljene bralne dejavnosti pripomorejo k boljšemu bralnemu razumevanju učencev 4. razreda. Pri učencih eksperimentalne skupine sem dodatno raziskala, ali se po izvedbi dejavnosti pokažejo spremembe v poznavanju bralnih strategij, bralni motivaciji in bralni samopodobi. V teoretičnem delu so predstavljeni bralna pismenost, bralno razumevanje, bralne strategije, bralna motivacija in bralna samopodoba. Predstavljen je tudi razširjeni program osnovne šole kot prostor, ki učencem omogoča drugačne, bolj sproščene in ustvarjalne načine dela z besedili. V empiričnem delu je bil uporabljen mešani raziskovalni pristop. V raziskavi je sodelovalo 20 učencev 4. razreda. Deset učencev je predstavljalo eksperimentalno skupino, ki je bila vključena v načrtovane bralne dejavnosti, deset učencev pa kontrolno skupino, ki teh dejavnosti ni izvajala. Bralno razumevanje sem pri obeh skupinah primerjala s pomočjo predtesta in potesta. Pri učencih eksperimentalne skupine sem dodatno izvedla intervjuje pred izvedbo dejavnosti in po njej, s katerimi sem raziskala spremembe v poznavanju bralnih strategij, bralni motivaciji in bralni samopodobi. V raziskavo je bilo vključenih tudi pet učiteljic, saj je za vključevanje bralnih dejavnosti v razširjeni program pomembno tudi, kako jih doživljajo strokovne delavke, ki takšne dejavnosti načrtujejo oziroma izvajajo. Z njihovimi mnenji sem želela pridobiti vpogled v uporabnost pripravljenih dejavnosti, pogoje za njihovo izvedbo ter možnosti za izboljšave. Rezultati raziskave kažejo, da je eksperimentalna skupina po izvedenih dejavnostih pri bralnem razumevanju napredovala bolj kot kontrolna skupina. Pri učencih eksperimentalne skupine so se pokazale tudi pozitivne spremembe v poznavanju bralnih strategij, odnosu do branja in doživljanju sebe kot bralcev. Učiteljice so dejavnosti ocenile kot uporabne in primerne za delo v razširjenem programu, hkrati pa so poudarile pomen ustreznih gradiv, prilagajanja dejavnosti učencem, dobre organizacije in zadostnega časa za izvedbo. Ugotovitve raziskave kažejo, da lahko razširjeni program predstavlja smiseln prostor za razvijanje bralne pismenosti. Načrtovane bralne dejavnosti lahko učencem ponudijo dodatne priložnosti za delo z besedili ter prispevajo k boljšemu bralnemu razumevanju, večji bralni samopodobi in bolj pozitivnemu odnosu do branja.M. L. Kovač20262026-06-24 08:30:10Magistrsko delo/naloga184023UDK: 028(043.2)VisID: 205259COBISS_ID: 282945539sl