<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Visokošolsko izobraževanje in profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih</dc:title><dc:creator>Šolar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulec,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>profesionalizacija izobraževanja odraslih</dc:subject><dc:subject>visokošolsko izobraževanje</dc:subject><dc:subject>diplomanti andragogike</dc:subject><dc:subject>kompetence izobraževalcev odraslih</dc:subject><dc:subject>model ključnih kompetenc strokovnjakov za izobraževanje odraslih</dc:subject><dc:description>Profesionalizacijo izobraževanja odraslih ovirata pomanjkanje formalne priprave izobraževalcev odraslih ter nejasnost glede potrebnih kompetenc za kakovostno delo na področju izobraževanja odraslih. Kljub ključni vlogi, ki jo imajo ti strokovnjaki pri zagotavljanju kakovostnega izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja, večina držav nima jasno opredeljenih zahtev ali standardov za opravljanje tega dela. Izobraževalci pogosto prihajajo iz različnih strokovnih okolij in niso ustrezno usposobljeni za specifične naloge, ki jih zahteva andragoška praksa. V magistrski nalogi se osredotočamo na začetno profesionalizacijo izobraževalcev odraslih v Sloveniji, pri čemer je v ospredju analiza znanja in kompetenc, ki jih diplomanti magistrskega študija andragogike pridobijo, ter presoja, ali jim pridobljeno znanje in kompetence zadostujejo za kakovostno opravljanje njihovega dela v praksi. Z nalogo raziskujemo vlogo visokošolskega izobraževanja pri profesionalnem razvoju izobraževalcev odraslih v Sloveniji, zlasti v kontekstu njihove začetne usposobljenosti, pridobivanja ključnih kompetenc ter prilagajanja študijskih programov potrebam trga dela in specifičnim zahtevam področja izobraževanja odraslih. V empirični raziskavi ugotavljamo, da diplomanti andragogike delujejo v zelo različnih okoljih in opravljajo raznolike naloge, zato se med njimi razlikujejo tudi potrebne kompetence. Največ vrzeli v svojem znanju so diplomanti zaznali na specifičnih področjih, povezanih s kompetencami, kot so svetovanje, upravljanje finančnih virov, vodenje organizacije in administrativno delo. Izzivi pri delu pogosto izhajajo tudi iz razkoraka med njihovimi pričakovanji in realnostjo prakse. Diplomanti menijo, da bi morala študijska programa andragogike vključevati več praktičnega dela in intenzivnejše povezovanje z delodajalci, saj bi to študentom omogočilo boljši vpogled v delo ter lažje vzpostavljanje strokovnih povezav.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-24 07:15:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184009</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 616698</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
