<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določitev prepustnosti in ocena povezljivosti geotermalnega vodonosnika v Moravskih Toplicah</dc:title><dc:creator>Mišjak,	Maj	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rman,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čenčur Curk,	Barbara	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:creator>Verbovšek,	Timotej	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>Moravske Toplice</dc:subject><dc:subject>interferenčni preizkus</dc:subject><dc:subject>črpalni preizkus</dc:subject><dc:subject>termalna voda</dc:subject><dc:subject>geotermalna energija.</dc:subject><dc:description>Terme 3000 Moravske Toplice ležijo v severovzhodni Sloveniji in so eno večjih središč zdraviliškega turizma. Termalna voda na tem območju izteka iz hidravlično zaprtega geotermalnega vodonosnika. Za potrebe Term 3000 imajo od leta 2015 koncesijsko pogodbo za pridobivanje podzemne vode iz vrtin Mt-1/60, Mt-4/74, Mt-6/83 in Mt-7/93, medtem ko se vrtina Mt-5/82 uporablja kot opazovalna. Termalno vodo v Moravskih Toplicah izkoriščajo tudi v Termah Vivat, ki pridobivajo vodo iz vrtine Mt-8g/05. 
Obravnavani podatki zajemajo obdobje med januarjem 2024 in aprilom 2025 ter vključujejo merjene pretoke iz črpalnih vrtin Mt-6/83 in Mt-7/93 ter spremembe gladine podzemne vode v najnovejši reinjekcijski, ki zaenkrat služi kot opazovalna vrtina Mt-9/23.
Za oceno hidravličnih parametrov so bili uporabljeni kvazi-interferenčni preizkusi, pri katerih se je spremljal odziv gladine podzemne vode v opazovalni vrtini na povečanje črpanja v črpalnih vrtinah. Transmisivnost je bila določena z analitičnima pristopoma po Theisu in Cooper-Jacobu, pri čemer so rezultati pokazali dobro skladnost med metodama, saj sta obe metodi podali rezultate v istem velikostnem razredu. Na podlagi dobljenih transmisivnosti smo izračunali koeficient prepustnosti za štiri scenarije, ki upoštevajo različne debeline vodonosnika: dolžina filtrskega odseka, skupna dolžina odprtih filtrskih odsekov, skupna debelina peščenih teles znotraj deltnega čela Murske formacije in celotna debelina Murske formacije. Kot najbolj reprezentativen se je izkazal scenarij, ki upošteva debelino peščenih teles (K = 3,68 x 10-5 m/s), saj najbolje odraža hidravlično obnašanje vodonosnika na regionalnem nivoju. Analiza povezljivosti je pokazala dobro hidravlično povezanost med obravnavanimi vrtinami na razdaljah do najmanj enega kilometra. Kljub temu heterogenost vodonosnika povzroča lokalne razlike v intenzivnosti odziva. Rezultati potrjujejo, da Murska formacije predstavlja hidravlično odziven geotermalni vodonosnik, kar ob ustrezni rabi omogoča učinkovito in trajnostno rabo termalne vode na območju Moravskih Toplic. Ugotovitve tako prispevajo k boljšemu razumevanju hidravličnega obnašanja vrtin in podpirajo nadaljnje načrtovanje reinjekcije.</dc:description><dc:publisher>M. Mišjak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-23 09:00:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183962</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 55</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114126</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284540419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
