Vplivni dejavniki globine spodjedanja flišnih plasti na slovenskih obalnih klifihZorn, Mateja (Avtor) Verbovšek, Timotej (Mentor) slovenski obalni klififlišpeščenjakspodjedanjekorelacijeKlifi na slovenski obali predstavljajo strma in razmeroma nestabilna pobočja, ki so zaradi heterogene litološke zgradbe, kjer se menjavajo predvsem plasti laporovcev in peščenjakov, močno izpostavljena erozijskim procesom. Eroziji so najbolj podvrženi laporovci, saj preperevajo hitreje kot trši peščenjaki, ki ležijo nad njimi. Posledično prihaja do postopnega spodjedanja peščenjakov in nastajanja zajed, kar sčasoma vodi v njihovo odlamljanje ter padanje skalnih blokov. V okviru raziskave smo vzdolž obale določili 20 lokacij, kjer je morje skoraj v neposrednem stiku s klifom, ob njegovem vznožju pa se nahajajo nižje ležeče, debelejše plasti peščenjaka, ki so izpostavljene spodjedanju. Na izbranih lokacijah smo izvedli terenske meritve ter odvzeli kamninske vzorce za nadaljnje geomehanske analize in analize njihove sestave, s katerimi smo želeli bolje opredeliti lastnosti kamnin in njihovo odzivnost na erozijske procese. Cilj raziskave je bil določiti globino spodjedanja posameznih plasti peščenjaka ter preveriti morebitne statistične korelacije z izbranimi inženirsko-geološkimi in geomehanskimi parametri, pa tudi s parametri sestave kamnin. Rezultati kažejo, da je globina spodjedanja močno povezana z debelino plasti in razpoklinskim sistemom. Močna pozitivna korelacija med debelino plasti in globino spodjedanja (r = 0,78) nakazuje, da debelejše plasti omogočajo razvoj večjih previsov in s tem intenzivnejše spodjedanje. Pomemben dejavnik je tudi razdalja med razpokami, pri čemer družina razpok R2 kaže močne pozitivne korelacije tako z debelino plasti (r = 0,8) kot z globino spodjedanja (r = 0,68). Večje razdalje med razpokami vodijo v nastanek večjih in masivnejših kamnitih blokov, ki omogočajo razvoj izrazitejših spodjed. Korelacije globine spodjedanja s sestavo kamninskih vzorcev pa kažejo močne pozitivne povezave predvsem s cementom (r = 0,89) in siliciklastičnimi komponentami, zlasti s kremenom (r = 0,71). Večja vsebnost cementa in kremena povečuje trdnost kamnine, kar prispeva k večji odpornosti proti eroziji, hkrati pa postanejo takšni peščenjaki bolj izpostavljeni spodjedanju.20262026-06-23 09:00:23Magistrsko delo/naloga183960VisID: 114125sl