<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sistematični pregled literature o odnosu pacientk z rakom dojk do sistemskega protitumorskega zdravljenja z zdravili</dc:title><dc:creator>Dekleva,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kodrič,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak dojk</dc:subject><dc:subject>odnos do zdravil</dc:subject><dc:subject>sistemsko protitumorsko zdravljenje</dc:subject><dc:subject>sodelovanje pri zdravljenju</dc:subject><dc:description>Rak dojk predstavlja najpogostejšo maligno bolezen pri ženskah in pomemben javnozdravstveni problem, ki zahteva celostno in dolgotrajno zdravljenje. Sistemsko protitumorsko zdravljenje z zdravili, ki vključuje kemoterapijo, hormonsko terapijo, tarčno zdravljenje in imunoterapijo, ima ključno vlogo pri obvladovanju bolezni, vendar je pogosto povezano s številnimi neželenimi učinki ter psihološkimi obremenitvami. Ti dejavniki pomembno vplivajo na odnos pacientk do zdravil, ki se uporabljajo v okviru sistemskega protitumorskega zdravljenja, njihov odnos pa je prepoznan kot eden ključnih dejavnikov sodelovanja pri zdravljenju in posledično tudi zdravstvenih izidov.
Namen magistrskega dela je bil sistematično analizirati in kritično ovrednotiti obstoječe kvantitativne študije, ki obravnavajo odnos pacientk z rakom dojk do zdravil, ki se uporabljajo v okviru sistemskega protitumorskega zdravljenja, ter identificirati dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje tega odnosa. Poseben poudarek je bil namenjen preučevanju povezave med odnosom do zdravil in sodelovanjem pri zdravljenju. V skladu s smernicami PRISMA 2020 smo izvedli sistematični pregled literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovni bazi PubMed in omejeno na objave desetih let (11.11.2015 – 11.11.2025). V končno analizo je bilo vključenih 22 študij, ki so ustrezale vnaprej določenim vključitvenim kriterijem. Podatki so bili analizirani deskriptivno, pri čemer so bili posebej obravnavani merski instrumenti za vrednotenje odnosa do zdravil, predvsem vprašalnik Beliefs about Medicines Questionnaire (BMQ), ter dejavniki, povezani s tem odnosom.
Rezultati pregleda kažejo, da je odnos pacientk do zdravil večdimenzionalen in vključuje zaznano potrebo po zdravljenju ter zaskrbljenost glede njegovih neželenih učinkov. Pozitiven odnos do zdravil je povezan z boljšim sodelovanjem pri zdravljenju, medtem ko negativna ali ambivalentna prepričanja o zdravilih pogosto spremlja slabše sodelovanje. Na oblikovanje odnosa vplivajo številni dejavniki, vključno s strahom pred ponovitvijo bolezni, izkušnjami z neželenimi učinki, stopnjo zaupanja v zdravstveni sistem ter kakovostjo komunikacije z zdravstvenimi delavci.
Ugotovitve poudarjajo pomen celostnega pristopa k obravnavi pacientk z rakom dojk, ki vključuje tudi razumevanje njihovih prepričanj in odnosa do predpisanih zdravil. Izboljšanje komunikacije, individualizacija obravnave in podpora pacientkam pri soočanju z zdravljenjem lahko pomembno prispevajo k boljšemu sodelovanju pri zdravljenju in s tem k uspešnejšim zdravstvenim izidom.</dc:description><dc:publisher>[R. Dekleva]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-23 08:45:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183954</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.03:618.19-006(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 125544</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 282693123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
