<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj modela za določanje vrednosti MSR postaj pri postopku kvalifikacije orodij</dc:title><dc:creator>Susič,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Vito	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Andonovski,	Goran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvalifikacija orodij</dc:subject><dc:subject>farmacevtska proizvodnja</dc:subject><dc:subject>pakirna linija</dc:subject><dc:subject>blister</dc:subject><dc:subject>glavni  pomični register</dc:subject><dc:subject>križna validacija</dc:subject><dc:subject>avtomatizirana linija</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava postopek kvalifikacije orodij na avtomatizirani pakirni liniji 
Uhlmann 1660, ki se uporablja v farmacevtski proizvodnji za pakiranje tablet v blistre in 
nadaljnje pakiranje blistrov v škatlice. Kvalifikacija orodij je izjemno pomembna, saj zagotavlja kakovostno in nemoteno proizvodnjo skladno s standardi dobre proizvodne prakse.

V diplomskem delu je najprej predstavljena pakirna linija, ki je razdeljena na primarni in 
sekundarni del. Primarni del linije je namenjen izdelavi in polnjenju blistrov, sekundarni del pa pakiranju blistrov v škatlice skupaj z navodili. V nadaljevanju je opisan postopek kvalifikacije orodij, ki vključuje več zaporednih testov, ki so prav tako podrobneje opisani. 

Osrednji del diplomskega dela je namenjen postopku določanja vrednosti postaj MSR (ang. 
Master shift register). Parameter MSR določa oddaljenost mesta blistrov z napako od izločilne postaje in je ključen za pravilno izločanje neustreznih blistrov. Cilj diplomskega dela je bil razviti model, ki bo izračunal MSR-vrednosti za vsako postajo, za nove izdelke neznanih 
dimenzij na podlagi že znanih podatkov prej izvedenih kvalifikacij in dimenzij novega blistra. 

Za napoved MSR-vrednosti sta bila razvita dva modela. Prvi temelji na modelu križnega računa, kjer se uporabi en referenčni izdelek, drugi pa na modeliranju z več referenčnimi izdelki in izbiri ustreznega polinomskega modela s pomočjo križne validacije. Rezultati so pokazali, da oba pristopa dobro sledita dejanskim meritvam, pri čemer ima vsak model določene prednosti. Model križnega računa je v povprečju dosegel manjšo absolutno napako, model križne validacije pa je bil manj občutljiv na večja posamezna odstopanja. 

Razvita modela bosta pomagala inženirjem na liniji hitreje kvalificirati orodja novih dimenzij, 
saj bo skrajšal čas iskanja ustreznih nastavitev in zmanjšal število poskusnih zagonov. Vendar 
ne more v celoti nadomestiti praktičnega preverjanja na liniji, saj je treba končne vrednosti 
MSR-postaj še vedno potrditi z dejanskim delovanjem stroja in izvedbo predpisanih testov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-22 12:30:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183934</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 63362</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 283107587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
