Analiza farmacevtskih intervencij v sklopu zagotavljanja kakovosti in varnosti v Gorenjskih lekarnahPečnik, Teja (Avtor) Kerec Kos, Mojca (Mentor) Keše, Tanja (Komentor) farmacevtske intervencijekazalniki kakovostitežavepovezane z zdraviliDRP-SLO-V1ATC klasifikacijaGorenjske lekarneFarmacevtske intervencije (FINT) so strukturirani ukrepi magistrov farmacije, s katerimi prepoznavajo in odpravljajo težave, povezane z zdravili (TPZ), ter s tem prispevajo h kakovostni in varni obravnavi pacientov. Namen magistrske naloge je bil analizirati kakovost in varnost obravnave pacientov v Javnem zavodu Gorenjske lekarne na podlagi kazalnikov kakovosti in strokovnih kritičnih FINT, ki so jih zabeležili magistri farmacije. V retrospektivno analizo smo vključili podatke o kazalnikih kakovosti za petletno obdobje 2021–2025 in vse strokovne kritične FINT, zabeležene v Gorenjskih lekarnah v obdobju julij–december 2025 (n = 597). Za vsako strokovno kritično FINT smo težavo, povezano z zdravili, opredelili po šifrantu DRP-SLO-V1 (težava, dejavnik tveganja, intervencija, izid), upoštevajoč tudi zdravilno učinkovino in skupino po ATC klasifikaciji. Za boljši vpogled v izvajanje FINT in predloge za izboljšave smo izvedli še anketo med magistri farmacije v Gorenjskih lekarnah. V petletnem obdobju se je delež administrativnih FINT glede na vse FINT zmanjšal za 20,1 %, delež strokovnih kritičnih FINT glede na vse FINT pa povečal s 4,5 % (2021) na 11,3 % (2025), kar kaže na izboljšano prepoznavanje klinično pomembnih napak. V analiziranem polletju so bile vzrok za FINT najpogostejše potencialne težave (98,2 %), najpogostejši dejavniki tveganja pa so bili napačen režim zdravljenja (37,7 %), neustrezna kombinacija zdravil (33,0 %) in napačna izbira zdravila (20,8 %). Glede na klasifikacijo ATC so bile najpogosteje zastopane zdravila za bolezni srca in ožilja (30,0 %), sledila so zdravila za bolezni prebavil in presnove (16,2 %), zdravila z delovanjem na živčevje (14,2 %), zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij (11,5 %) in zdravila za bolezni krvi in krvotvornih organov (8,2 %). Farmacevt je v 66,2 % ukrepal samostojno, težave pa je v 89,9 % primerov razrešil v celoti. V anketi je 71 % farmacevtov kot glavno oviro navajalo neodzivnost predpisovalca, 64 % pa bi si jih pri izvajanju FINT želelo več časa. Rezultati potrjujejo, da farmacevti v Gorenjskih lekarnah sistemsko prepoznavajo klinično pomembne napake pri predpisovanju zdravil in s FINT bistveno prispevajo k varnosti pacientov. Ključni predlogi za izboljšanje so okrepitev komunikacije s predpisovalci, več časa, izobraževanja o FINT in posodobitev obrazca za vnos FINT.[T. Pečnik]20262026-06-20 08:45:43Magistrsko delo/naloga183899UDK: 615.1:614.2(497.4)(043.2)VisID: 125536COBISS_ID: 282484995sl