Vrednotenje odpornosti urbanega sistema in potenciali odprtega prostora v primeru potresaRus, Katarina (Avtor) Koren, David (Mentor) Juvančič, Matevž (Komentor) urbani sistemurbana odpornostvrednotenje odpornostipotresna ranljivostodprti prostorimrežni modelteorija grafovfunkcionalnost mestadostopnostčlovekove potrebesocialni kapitalinterdisciplinarni pristopDisertacija obravnava vrednotenje potresne odpornosti urbanih sistemov z vidika njihove prostorske zmožnosti zagotavljanja kakovosti življenja prebivalcev, s poudarkom na vlogi odprtih prostorov pri krepitvi urbane odpornosti. Pregled obstoječih raziskav je razkril pomanjkanje integriranega pristopa, ki bi v enoten okvir povezoval fizične, družbene in prostorske razsežnosti odpornosti skozi vse faze potresnega dogodka. Na tej podlagi je bil glavni cilj disertacije oblikovati metodološko konsistenten in aplikativen model, ki omogoča celovito vrednotenje potresne odpornosti urbanega sistema ter identifikacijo potencialov odprtega prostora za podporo delovanja mesta v kriznih razmerah. Predlagani model temelji na konceptualizaciji mesta kot večnivojskega družbeno-prostorskega sistema, sestavljenega iz štirih osnovnih komponent: grajenih objektov, infrastrukture, družbe in odprtega prostora. Vsaki komponenti so pripisani prostorski, funkcionalni in ranljivostni parametri, ki se združijo v enoten mrežni model. Funkcionalnost mesta je opredeljena kot zmožnost prebivalcev, da dostopajo do urbanih funkcij, ki omogočajo izpolnjevanje temeljnih človekovih potreb. Model vključuje kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod: oceno potresne ranljivosti z uporabo krivulj ranljivosti, analizo dostopnosti z algoritmi teorije grafov ter strokovno presojo urbanih funkcij in prostorov z metodo AHP. Aplikacija modela na izbranem urbanem prostoru (Brežice) je potrdila njegovo uporabnost ter izpostavila razkorak med teoretsko zasnovo in praktično izvedbo, zlasti pri obravnavi družbene komponente. Analiza je pokazala, da lahko že ob omejeni fizični škodi pride do izrazitega funkcionalnega zmanjšanja sistema, če postanejo ključne storitve nedostopne. Odprti prostori se v takih razmerah izkažejo kot pomemben vir za začasno bivanje in krepitev družbene odpornosti. Hkrati raziskava potrjuje, da konfiguracija prostora, porazdelitev funkcij in struktura urbanega omrežja pomembno vplivajo na potresno odpornost. Kljub praktičnim omejitvam predlagani model omogoča prepoznavo kritičnih točk in ozkih grl v sistemu ter ponuja podlago za prostorske ukrepe, ki povečujejo odpornost urbanih območij in kakovost življenja prebivalcev pred, med in po potresu. S celostno obravnavo disertacija prispeva k razvoju integriranih metodoloških pristopov v proučevanju potresne odpornosti mest.20262026-06-20 08:00:10Doktorsko delo/naloga183889VisID: 128307COBISS_ID: 283111171sl