Kakovost in pomlajevanje zelenega bora (Pinus strobus) v SlovenijiŠtular, Primož (Avtor) Brus, Robert (Mentor) zeleni borpomlajevanjekakovostvitalnostNamen magistrskega dela je celovito ovrednotiti stanje zelenega bora (Pinus strobus L.) v Sloveniji ter ugotoviti značilnosti njegovega pomlajevanja. Raziskava je bila izvedena na šestih raziskovalnih ploskvah (Mlake, Velika Bukovica, Smlednik, Kidričevo, Njivica in Dutovlje), kjer smo na podlagi terenskih meritev analizirali vitalnost, dimenzijsko strukturo, kakovost sestojev in dinamiko pomlajevanja. Preučevali smo odvisnost količine pomladka od oddaljenosti od matičnega sestoja ter poškodovanost mladovja zaradi rastlinojede divjadi. V vsakem sestoju smo sistematično popisali pomladek na ploskvah znotraj in zunaj sestojev, ocenili vitalnost in kakovost odraslih dreves po petstopenjski lestvici ter uporabili različne statistične metode za preverjanje hipotez. Rezultati so pokazali, da obstajajo pomembne razlike med ploskvami v vitalnosti (najvišja 4,74, najnižja 2,82), povprečnem premeru (od 30,3 cm do 51,2 cm) in kakovosti debel (najvišja 2,7, najnižja 2,2). Najintenzivnejše pomlajevanje je bilo zabeleženo v Mlakah, medtem ko je bilo statistično značilno zmanjševanje količine pomladka z oddaljenostjo od matičnega sestoja potrjeno le v Smledniku (R² = 0,514; p < 0,013). Ugotovitve kažejo, da ima zeleni bor na posameznih rastiščih lahko potencialno pomembno vlogo v prihodnji gozdni sestavi, vendar bo razvoj odvisen od lokalnih razmer in gozdnogospodarskih usmeritev.20262026-06-20 07:15:12Magistrsko delo/naloga183869VisID: 280153COBISS_ID: 282392067sl