<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv estetske izraznosti na uporabniško izkušnjo kuharskih knjig</dc:title><dc:creator>Žnidaršič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Klementina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolničar,	Danica	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>estetska izraznost</dc:subject><dc:subject>kuharske knjige</dc:subject><dc:subject>prototipičnost</dc:subject><dc:subject>uporabniška izkušnja</dc:subject><dc:subject>vizualna zahtevnost</dc:subject><dc:subject>zaznana vrednost</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je obravnavalo razmerje med uporabnostjo, estetsko privlačnostjo in zaznano vrednostjo v oblikovanju tiskanih priročnikov, kjer smo se poglobili v vpliv estetskih metrik, kot sta vizualna zahtevnost in prototipičnost. Izhajali smo iz predpostavke, da tradicionalni oblikovalski pristopi povečujejo uporabnost, medtem ko eksperimentalni pristopi povečujejo estetsko privlačnost in zaznano vrednost. Namen raziskave je bil primerjati uporabniško izkušnjo med tradicionalno (prototip A) in eksperimentalno (prototip B) oblikovano kuharsko knjigo ter preveriti, ali je mogoče opredeliti optimalno razmerje med estetiko in uporabnostjo v tiskanih priročnikih. Postavljene so bile hipoteze o odnosu estetske izraznosti do iskanih vrednosti (uporabnost, estetska privlačnost in zaznano vrednost), ki so nam kasneje omogočile sistematično vzpostavitev raziskovalnega modela. Raziskava je bila zasnovana na podlagi eksperimentalnega pristopa z uporabo dveh oblikovanih prototipov kuharskih knjig in izvedbo testiranja s spletno anketo, v kateri so anketiranci ocenjevali iskane vrednosti na podlagi meril, določenih v raziskovalnem modelu. Analiza rezultatov je temeljila na aritmetični sredini, standardnem odklonu in Spearmanovem korelacijskem koeficientu. Rezultati so pokazali, da je prototip A (tradicionalni) dosegel višjo uporabnost, zaznano vrednost in splošno lepoto, medtem ko sta pri prototipu B (eksperimentalni) izstopali oceni inovativnosti in estetske vrednosti, vendar z večjo razpršenostjo odgovorov. Pri prototipu B je bila zaznana močna povezava med estetsko privlačnostjo, pripravljenostjo za plačilo in simbolno vrednostjo, predvsem pri merilu inovativnosti. Ugotovili smo, da večja vizualna zahtevnost le v zmerni meri povečuje vizualno privlačnost in zaznano vrednost, vendar zmanjšuje uporabnost. Magistrsko delo torej potrjuje, da estetska izraznost izboljšuje zaznano vrednost, vendar s tem lahko ovira uporabnost, zato je pri vizualni komunikaciji potrebno prilagajati razmerje med obema glede na namen izdelka, vsebino in ciljno skupino.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-19 09:03:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183822</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114088</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
