<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tekstilni zid</dc:title><dc:creator>Šuster,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Brigita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medvešek,	Gašper	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>svila</dc:subject><dc:subject>tekstilni zid</dc:subject><dc:subject>funkcionalizacija tekstilij</dc:subject><dc:subject>ognjevarna in vodoodbojna apretura</dc:subject><dc:subject>nanodelci SiO2</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljen razvoj in preizkus tekstilnega zidu iz svilene tkanine, ki združuje funkcionalne, estetske in simbolne razsežnosti tekstila v sodobnem prostoru. Namen raziskave je bil proučiti vpliv kombinirane funkcionalizacije svilene tkanine z ognjevarnim sredstvom na osnovi amonijevega fitata (AF), vodoodbojnim polisiloksanom (PS-C12) ter disperzijo nanodelcev silicijevega dioksida (SiO2) na njene ključne funkcionalne lastnosti ter oceniti njeno primernost za uporabo kot prostorske pregrade oziroma zavese v interierju. Za doseganje večfunkcionalne dvokomponentne ognjevarne in vodoodbojne apreture je bil uporabljen dvostopenjski impregnirni postopek. V prvi stopnji je bila nanesena kombinacija AF + SiO2, v drugi stopnji pa polisiloksan PS-C12. Pripravljeni so bili tudi enokomponentni primerjalni vzorci z ločenim nanosom ognjevarne apreture (SE_AF+SiO2) in vodoodbojne apreture (SE_PS-C12). Na proučevanih  vzorcih je bil z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM) določen vpliv nanosa apretur na morfološke lastnosti ter izvedene meritve vodoodbojnosti (spray test), vertikalni test gorenja, pretržne trdnosti in togosti. Rezultati so pokazali, da prisotnost polisiloksana prispeva k izraziti vodoodbojnosti, medtem ko kombinacija ognjevarnega sredstva in nanodelcev SiO2 pomembno izboljša požarno odpornost svilene tkanine. Nanos večfunkcionalne apreture hkrati vpliva na mehanske lastnosti, saj zniža pretržno trdnost in raztezek ter poveča togost materiala, kar odraža utrditev strukture in zmanjšano deformabilnost. Posledično se tekstilni zid v prostoru obnaša bolj stabilno in oblikovno definirano, pri čemer še vedno ohranja svojo tekstilno identiteto. Takšen večfunkcionalen material zato predstavlja ustrezno rešitev za tekstilni zid kot arhitekturni element, saj omogoča varno, trajno in estetsko pregrado, ki izpolnjuje zahteve sodobnega interierja glede funkcionalnosti in varnosti.
Poleg tehničnega vidika delo obravnava tudi psihološki in simbolni pomen zidu. Tekstilni zid kot mehak, prepusten in gibljiv element preoblikuje tradicionalno razumevanje meje, zaščite in intime. Navdih za koncept izhaja iz arhitekture Shigeruja Bana, zlasti njegove »Curtain Wall House«, kjer zavesa postane arhitekturni element, ki briše mejo med notranjostjo in zunanjostjo. Diplomsko delo tako združuje znanstveni pristop k funkcionalizaciji tekstila z razmislekom o tem, zakaj ljudje potrebujemo zidove, pred čim se z njim varujemo in kako lahko tekstil kot material ponudi drugačno, bolj mehko interpretacijo prostorske ločitve.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-19 09:02:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183821</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114087</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
