24-urno gibalno vedenje študentov Zdravstvene fakulteteKermavner, Katarina Nina (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Knific, Tjaša (Komentor) Jakovljević, Miroljub (Recenzent) magistrska delafizioterapija24-urno gibalno vedenještudentitelesna dejavnostsedentarno vedenjespanjepreventivno zdravjeUvod: Obdobje študija predstavlja pomembno življenjsko fazo, v kateri se oblikujejo navade, povezane z zdravjem. Pri študentih se pogosto pojavljajo nezadostna telesna dejavnost, prekomerno sedentarno vedenje in neustrezno spanje, zato je smiselno ta vedenja obravnavati celostno v okviru 24-urnega gibalnega vedenja. Tak pristop omogoča boljši vpogled v življenjski slog študentske populacije ter predstavlja osnovo za načrtovanje preventivnih ukrepov. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti razširjenost doseganja smernic za 24-urno gibalno vedenje ter posameznih priporočil za telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje med študenti Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Dodatno nas je zanimala povezanost doseganja smernic s spolom in študijsko smerjo ter povezanost med doseganjem priporočil za telesno dejavnost in spanje. Metode dela: Raziskava je bila kvantitativna, neeksperimentalna in presečna. Podatki so bili zbrani s standardiziranim spletnim vprašalnikom o spanju, sedentarnem vedenju in telesni dejavnosti med študenti Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani (n = 226). Za primerjalne in inferenčne analize je bil uporabljen primarni vzorec 134 anketirancev. Izvedena je bila opisna analiza doseganja posameznih priporočil ter preverjanje razlik glede na študijsko smer in spol, pa tudi povezanosti med doseganjem priporočil za telesno dejavnost in spanje. Rezultati: Med anketiranimi študenti je največji delež dosegal priporočila za telesno dejavnost (73,0 %), sledilo je doseganje priporočil za spanje (67,6 %), medtem ko je bil delež doseganja priporočil za sedentarno vedenje najnižji (27,3 %). Vsa tri priporočila za 24-urno gibalno vedenje je hkrati dosegalo 15,0 % študentov. Statistična analiza ni pokazala statistično značilnih razlik glede na študijsko smer in spol, prav tako ni pokazala statistično značilne povezanosti med doseganjem priporočil za spanje in telesno dejavnost. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da je pri študentih Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani največji izziv sedentarno vedenje, medtem ko sta telesna dejavnost in spanje ugodnejša, vendar še vedno neoptimalna z vidika celostnega doseganja smernic za 24-urno gibalno vedenje. Rezultati poudarjajo potrebo po ciljno usmerjenih in celostnih intervencijskih ukrepih v univerzitetnem okolju, ki bi poleg spodbujanja telesne dejavnosti vključevali tudi zmanjševanje dolgotrajnega sedenja in izboljševanje spalnih navad. Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati omejitve raziskave, predvsem priložnostni vzorec ene fakultete in uporabo samoocenjevalnega vprašalnika, zato bi bilo v prihodnje smiselno vključiti večji in bolj raznolik vzorec študentov ter uporabiti tudi objektivnejše metode merjenja.[K. N. Vrbinc]20262026-06-19 07:46:13Magistrsko delo/naloga183799UDK: 615.8VisID: 160126COBISS_ID: 282201347sl