<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Intonacija in hitrost govora pri govorcih slovenščine in španščine kot tujega jezika</dc:title><dc:creator>Žontar,	Sarah	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tivadar,	Hotimir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markič,	Jasmina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šifrar Kalan,	Marjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>intonacija</dc:subject><dc:subject>hitrost govora</dc:subject><dc:subject>hitrost artikulacije</dc:subject><dc:subject>besedilna fonetika</dc:subject><dc:subject>slovenščina kot tuji jezik</dc:subject><dc:subject>španščina kot tuji jezik</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo proučevali stavčno intonacijo in hitrost govora ter hitrost artikulacije pri govorcih slovenščine in španščine kot tujega jezika. V okviru teoretičnega pregleda ustaljene besedilnofonetične norme in dosedanjih raziskav smo predstavili tipične tonske poteke v obeh jezikih in funkcije intonacije. Prikazali smo dosedanje meritve intrinzične hitrosti govora oz. artikulacije (Scuteri 2013, 2019; Tivadar 2017, 2018; RAE 2018-b) ter se pri tej prozodični prvini navezali na široko variabilnost, ki vpliva na hitrost. Po poglobljenem proučevanju teoretičnih konceptov smo zasnovali terminološki slovar za področje intonacije in hitrosti govora v slovenščini in španščini. V empiričnem delu naloge smo izvedli besedilnofonetično analizo besedil v slovenščini in španščini na podlagi posnetkov, ki smo jih predhodno posneli z dvema maternima govorcema slovenščine, ki se učita španščine kot tujega jezika, in dvema maternima govorcema španščine, ki se učita slovenščine kot tujega jezika. Izbrane pripovedne, vprašalne in vzklične povedi ter nekončne segmente v povedi smo sprva analizirali slušno, nekatere izmed njih pa v nadaljevanju še instrumentalno, in sicer s pomočjo programa Praat. Prikazali smo tipične intonacijske poteke in bistvene razlike med obema jezikoma ter med modelnimi govorci. Izmerili smo hitrost govora ter hitrost artikulacije in ju primerjali glede na spol, postavko, ali je za modelnega govorca jezik materni ali tuj, ter glede na sam jezik. V krajšem poglavju, posvečenem poučevanju, smo ugotovljene izsledke naše raziskave povezali z možnimi oblikami uporabe pri pouku tujega jezika.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-19 07:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183790</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 616604</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 282415107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
