<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv generativne umetne inteligence na fotografski delokrog</dc:title><dc:creator>Čanžek,	Klara Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahtik,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotografija</dc:subject><dc:subject>fotografski delokrog</dc:subject><dc:subject>generativna umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>obdelava
fotografij</dc:subject><dc:subject>postprodukcija</dc:subject><dc:subject>vizualna zaznava.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljeno področje generativne umetne inteligence v procesu
postprodukcije fotografij. Na podlagi različnih motivov fotografij je predstavljen celoten proces
postprodukcije ter izvedena primerjava med klasično ročno obdelavo in sodobnimi pristopi, ki
temeljijo na uporabi umetne inteligence.
V teoretičnem delu je najprej predstavljen razvoj fotografije in postprodukcije ter pregled
obstoječih tehnologij, orodij in programov. Opisana so orodja za ročno obdelavo fotografij, kot
sta Adobe Photoshop in Adobe Lightroom, ter sodobna orodja, ki vključujejo generativno
umetno inteligenco, kot so Adobe Firefly, ChatGPT in Gemini.
V eksperimentalnem delu je bila izvedena primerjava različnih načinov obdelave fotografij
glede na časovno učinkovitost, število korakov in končni vizualni rezultat. Obdelane fotografije
so bile nato analizirane tudi s pomočjo ankete, v kateri so udeleženci ocenjevali njihovo
vizualno privlačnost. Na podlagi analize rezultatov smo ugotovili, kateri pristopi omogočajo
hitrejšo obdelavo ter kateri dosegajo najboljše rezultate z vidika zaznave uporabnikov.
Rezultati so pokazali, da pristopi, ki temeljijo na generativni umetni inteligenci, omogočajo
hitrejšo in bolj učinkovito obdelavo fotografij ter poenostavitev delovnega procesa. Kljub temu
je bilo ugotovljeno, da ročna obdelava v določenih primerih dosega višjo raven kakovosti,
predvsem z vidika natančnosti in nadzora nad končno podobo. Na podlagi ugotovitev je bilo
zaključeno, da generativna umetna inteligenca predstavlja pomembno podporno orodje v
postprodukciji fotografij, vendar ne more v celoti nadomestiti vloge fotografa.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-18 09:01:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183762</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 114054</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
