<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezava socialnih interakcij s kakovostjo življenja starih ljudi v instituciji</dc:title><dc:creator>Šelih,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kejžar,	Anamarija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stari ljudje</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo</dc:subject><dc:subject>domovi za stare ljudi</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>socialne interakcije</dc:subject><dc:subject>osamljenost</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavam kakovost življenja starih ljudi v institucionalnem varstvu, s posebnim poudarkom na pomenu socialnih stikov in socialne podpore. Kakovost življenja starih ljudi je večdimenzionalen koncept, ki vključuje fizično zdravje, psihološko blaginjo, stopnjo samostojnosti ter socialne odnose. Posebej pomemben dejavnik kakovosti življenja starih ljudi v institucionalnem varstvu so socialne interakcije, saj lahko vplivajo na občutek pripadnosti, zmanjšujejo občutke osamljenosti ter prispevajo k splošnemu zadovoljstvu z življenjem. V domovih za stare ljudi imajo socialni stiki z vrstniki, zaposlenimi ter družinskimi člani ključno vlogo pri ohranjanju psihosocialnega blagostanja stanovalcev. Pomembno vlogo ima tudi možnost odločanja o lastnem življenju ter vključenost v socialno okolje, v katerem posameznik živi. Selitev v dom za stare ljudi za posameznika predstavlja pomembno življenjsko spremembo, ki poleg večje varnosti in dostopa do pomoči prinaša tudi prilagajanje na novo okolje, nove ljudi in drugačen način življenja. Ta prehod lahko vpliva na posameznikovo doživljanje lastne avtonomije, socialne vključenosti in splošnega počutja. Pri tem so ključni socialni stiki, saj vplivajo na občutek pripadnosti, sprejetosti in splošno zadovoljstvo z življenjem, hkrati pa posamezniku pomagajo tudi pri lažjem sprejemanju sprememb v načinu življenja, ki jih prinaša selitev v institucionalno okolje, ter pri prilagajanju na novo življenjsko situacijo.
Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako stanovalci doma za stare ljudi doživljajo kakovost svojega življenja ter kakšen pomen imajo pri tem socialni stiki z drugimi stanovalci, zaposlenimi in svojci. Posebno pozornost sem namenila tudi vlogi socialne podpore in vplivu okolja na počutje posameznika, pri čemer ima pomembno vlogo tudi socialno delo, saj s svojim delovanjem prispeva k spodbujanju socialnih stikov, krepitvi socialne podpore ter izboljšanju kakovosti življenja stanovalcev v institucionalnem varstvu. Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu, pri čemer sem podatke zbrala s pomočjo intervjujev s stanovalci doma za stare ljudi.
Rezultati raziskave so pokazali, da stanovalci kakovost življenja najpogosteje povezujejo z zdravjem, dobrim počutjem, občutkom varnosti ter dobrimi odnosi z ljudmi v svojem okolju. Ugotovila sem, da socialni stiki pomembno prispevajo k boljšemu počutju stanovalcev, medtem ko njihovo pomanjkanje negativno vpliva na njihovo razpoloženje in doživljanje vsakdana. Prav tako imajo pomembno vlogo zaposleni in svojci, saj s svojo prisotnostjo, podporo in odnosom vplivajo na občutek varnosti, sprejetosti in povezanosti stanovalcev.</dc:description><dc:publisher>[A. Šelih]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-18 09:00:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183755</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4-053.9</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 56717</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 283602435</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
