Odnos vzgojiteljev do pripovedovanja zgodb v vrtcuKorenčan, Zala (Avtor) Skubic, Darija (Mentor) predšolski otrocigovorno-jezikovni razvojotrokpripovedovanje zgodbvzgojiteljDiplomsko delo Odnos vzgojiteljev do pripovedovanja zgodb v vrtcu zajema teoretična izhodišča različnih domačih in tujih avtorjev, strokovnih člankov in drugih strokovnih virov, ki se navezujejo na pripovedovanje kot eno izmed najkompleksnejših oblik verbalnega izražanja, govorno-jezikovni razvoj predšolskih otrok in pripovedovanje predšolskih otrok. Pripovedovanje je ena izmed ključnih strategij spodbujanja zgodnje pismenosti, domišljije in razumevanja literature. V sklopu teoretičnega dela sem predstavila temeljna izhodišča o pomenu pripovedovanja, vlogo vzgojitelja, najpogostejše oblike pripovedovanja ter dejavnike, ki vplivajo na odločitev vzgojitelja za načine izvajanje pripovedovanja. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, ki je bila izvedena med vzgojitelji gorenjskih vrtcev. Podatke sem zbrala s spletnim anketnim vprašalnikom, rezultate pa sem analizirala z opisno statistiko. Cilj empiričnega dela je bil ugotoviti, kako pogosto strokovni delavci pripovedujejo otrokom, katere ovire zaznavajo pri tem in katere strategije najpogosteje uporabljajo pri spodbujanju razvoja pripovedovalnih kompetenc pri predšolskih otrocih. Pridobljeni rezultati so pokazali, da ima večina vzgojiteljev pozitiven odnos do pripovedovanja zgodb. Prav tako se vzgojitelji dobro zavedajo njegovega pomena za govorno-jezikovni razvoj in socializacijo ter za spodbujanje razvoja pripovedovalnih sposobnostnih pri otrocih. Večina anketirancev vsak dan oz. večkrat tedensko bere oz. pripoveduje zgodbe otrokom, pri čemer najpogosteje uporabljajo kombinacijo branja in pripovedovanja ter branja iz slikanice. Kot didaktični pripomoček vzgojitelji najpogosteje izbirajo slikanico, ki jo po pogostosti uporabe sledi knjiga, precej pa pri spodbujanju razvoja bralne in pripovedovalne pismenosti vzgojitelji uporabljajo tudi kamišibaj. Vzgojitelji so kot najpogostejše ovire pri spodbujanju pripovedovanja navedli pomanjkanje časa za individualno delo, jezikovne ovire in čustveno-vedenjske motnje otrok. Na podlagi analize teoretičnih izhodišč in rezultatov izvedene raziskave lahko sklepam, da ima pripovedovanje v vrtčevskem okolju zelo pomembno vlogo ter da odnos vzgojiteljev močno vpliva na pogostost in kakovost izvajanja dejavnosti s področja jezika. Z raziskavo sem posredno želela opozoriti tudi na potrebo po dodatni strokovni podpori vzgojiteljem pri razvijanju pripovedovalnih kompetenc in pri ustvarjanju spodbudnega jezikovnega okolja za otroke.Z. Korenčan20262026-06-18 08:30:58Diplomsko delo/naloga183743UDK: 373.2(043.2)VisID: 205102COBISS_ID: 282235139sl