<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Parametri vadbe za mišično hipertrofijo</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mišična hipertrofija</dc:subject><dc:subject>vadba za moč</dc:subject><dc:subject>volumen vadbe</dc:subject><dc:subject>velikost bremena</dc:subject><dc:subject>načrtovanje vadbe</dc:subject><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo obravnavali parametre vadbe za mišično hipertrofijo ter analizirali njihovo vlogo pri načrtovanju vadbenega procesa. Namen dela je bil sistematično pregledati in sintetizirati obstoječa znanstvena spoznanja s področja velikosti bremena, volumna vadbe, pogostosti vadbe, trajanja odmora, tempa izvedbe ter vloge prehrane pri razvoju mišične mase.
Delo je bilo zasnovano kot monografsko strokovno delo, ki ni vključevalo empiričnega raziskovanja, temveč je temeljilo na sistematičnem pregledu, primerjavi in strokovni interpretaciji domače in tuje znanstvene literature. Analizirane so bile predvsem sistematične pregledne študije, meta-analize ter naključne kontrolirane raziskave s področja vadbe za moč in mišične hipertrofije.
Ugotovljeno je bilo, da mišična hipertrofija ni rezultat enega samega vadbenega parametra, temveč usklajenega delovanja več medsebojno povezanih parametrov. Volumen vadbe, ki ga najpogosteje opredeljujemo kot skupno količino opravljenega dela oziroma število izvedenih serij in ponovitev, se je izkazal kot eden ključnih dejavnikov mišične hipertrofije. Njegova učinkovitost je bila odvisna od ustrezne intenzivnosti oziroma velikosti bremena, ki določa stopnjo mehanske napetosti in aktivacije mišičnih vlaken. Intenzivnost se najpogosteje izraža kot odstotek bremena pri eni ponovitvi vaje (1RM) ali kot relativna bližina mišični odpovedi. Velikost bremena je vplivala na stopnjo mehanske napetosti in aktivacijo motoričnih enot, medtem ko je trajanje odmora določalo sposobnost ohranjanja zmogljivosti med serijami. Poleg velikosti bremena so imeli pomembno vlogo tudi stopnja napora med izvedbo, pogostost vadbe, tempo izvedbe v koncentričnem in ekscentričnem delu ter zadostna regeneracija. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta ustrezna energijska preskrba in zadosten vnos beljakovin pomembna podporna dejavnika hipertrofičnih prilagoditev.
Zaključili smo, da učinkovito načrtovanje vadbe za mišično hipertrofijo zahteva sistemski, progresiven in individualiziran pristop, pri katerem so vadbeni parametri medsebojno usklajeni ter podprti z ustrezno prehrano in regeneracijo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-18 07:15:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183736</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65974</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 282957315</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
