Avtonomija novinarstva in novinarjevega delovanja v Socialistični federativni republiki JugoslavijiŽnidaršič, Nina (Avtor) Amon Prodnik, Jernej (Mentor) avtonomijanovinarstvonovinarjevo delovanjesocialistična JugoslavijaSFRJustna zgodovinaDoktorska disertacija se osredotoča na (de)konstrukcijo jugoslovanskega novinarstva, pri čemer za osrednji konceptualni okvir vzame pojma avtonomija in delovanje (praksa). Raziskava analizira delovanje novinarstva v obdobju SFRJ (1963–1992). Tri desetletja dolgo obdobje analize omogoča genealoško razumevanje (dis)kontinuitet in političnih transformacij, ki so vplivale na avtonomijo jugoslovanskega novinarstva. V ospredju obravnave so relacije, ki se ustvarjajo med notranjim sistemom novinarskih institucij in njihovim zunanjim sistemom, tj. družbenopolitičnim, oz. kako oba sistema posežeta v profesionalizacijo novinarstva, formacijo polja in njegovo avtonomijo (relacijska avtonomija). Pojem avtonomije je tesno prepleten s pojmom delovanja, s čimer disertacija pokaže, da avtonomija ni preprosto dana, ni enoznačen, vnaprej določen pojem, temveč je ustvarjena in v materialnem smislu ponazarja proces, projekt v nastajanju, ki se neprestano (re)definira, osmišlja in klesti v dialogu z zgodovinskimi dogodki, družbenimi, političnimi in institucionalnimi spremembami. Za SFRJ obvelja domneva, da so reforme in dogodki v petdesetih letih pomembno reorganizirali delovanje temeljnih podsistemov in organizacij, kamor spadata sistema družbenega komuniciranja (novinarstvo) in informiranja; s tem pa so se sprožili tokovi modernizacije, (samo)institucionalizacije in profesionalizacije, kar omogoča premišljevanje o dvigu standarda na področju novinarstva in formaciji avtonomije. Samoupravna socialistična vizija je pri tem osrednja ideološka podstat, saj ključno prispeva k družbeni demokratizaciji in decentralizaciji politične moči. Ker so tedanji novinarji pojmovani kot zgodovinski akterji, s čimer jim je dana zmožnost angažirane vloge pri vzpostavljanju profesionalne integritete in individualne ter kolektivne (novinarske) avtonomije, je za osrednjo metodo vzet pristop ustne zgodovine v obliki poglobljenih polstrukturiranih intervjujev z novinarji, ki so se poklicno izoblikovali v SFRJ in to obdobje tudi izkusili. Intervjuji so bili opravljeni v treh nekdanjih socialističnih republikah – Sloveniji (43), Hrvaški (12) in Srbiji (14); empirična analiza pa se osredotoča na prikaz izsledkov z območja Slovenije. Izsledki pokažejo, da so jugoslovanske novinarske institucije, protislovno s politično podporo, z vzpostavljanjem trdne profesionalne integritete, statusom in kredibilnostjo ključno prispevale k (samo)institucionalizaciji in avtonomiji v enopartijskem sistemu. Prav to protislovje odpre prostor za kritično refleksijo zgodovinskih procesov, ki se neizogibno vtkejo v institucionalno novinarstvo; novinarstvo pa pomembno prispeva k njihovi (re)produkciji.N. Žnidaršič20262026-06-17 10:03:01Doktorsko delo/naloga183684UDK: 070(497.1)(043.3)VisID: 195492COBISS_ID: 282038531sl