<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>»Naše« predstave o Afriki in glasovi iz vasi Runyenjes: kritična analiza skozi dekolonialno perspektivo v socialnem delu</dc:title><dc:creator>Verbič,	Leja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorn,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predstave o Afriki in Evropi</dc:subject><dc:subject>mednarodno socialno delo</dc:subject><dc:subject>dekolonialna perspektiva</dc:subject><dc:subject>lokalno prebivalstvo iz vasi Ruyenjes</dc:subject><dc:subject>kolonialni diskurz</dc:subject><dc:subject>sodelovanje s skupnostjo</dc:subject><dc:description>V svojem magistrskem delu sem iskala povezavo med predstavami študentk in študenta o Afriki in tem, kako bi lokalno prebivalstvo v vasi Runyenjes (Kenija) želelo, da si predstavljamo to celino. V teoretičnem delu sem pisala o kolonizaciji, revščini in rasizmu. Navedla sem tudi stereotipe, predsodke in predstave o Afriki v medijih. Nadaljevala sem z opredelitvijo dekolonizacije in povezavo te teme s socialnim delom. Na koncu sem predstavila metodo glas fotografije. Izvedla sem kvalitativno raziskavo, pri kateri sem opravila polstrukturirane intervjuje in vpeljala metodo glas fotografije. Intervjuje sem opravila s študentkami in študentom Fakultete za socialno delo, ki še nikoli niso bili v Afriki, ter z lokalnim prebivalstvom iz vasi Runyenjes v Keniji, s katerimi sem navezala stik med študijskim obiskom v januarju 2025. Ob intervjujih sem izvedela, kakšne predstave imajo študentke in študent o Afriki, od kod te izhajajo ter katere kompetence bi po njihovem mnenju potrebovali za strokovno delo v mednarodnem kontekstu, seznanila pa sem se tudi z vplivom predstav na strokovno delo. V Keniji sem izvedela, kako na izdelke študentk in študenta gledajo lokalni prebivalci, kako se ob tem počutijo in kako bi sami opisali Afriko. Prav tako smo se pogovarjali o socialnem delu v Keniji, o vstopanju tujcev v lokalno skupnost, o morebitnih izzivih tega in njihovem pogledu na Evropo. Izsledki so pokazali, da so najpogostejše asociacije slovenskih študentk in študenta, povezane z Afriko, skupnost, večja mesta, vročina, kultura, turizem, revščina, rituali in raznoliko prebivalstvo, s čimer se prebivalci vasi Runyenjes strinjajo in pozitivno gledajo na te predstave. Ideje o Afriki izhajajo predvsem iz medijev, knjig, vzgoje staršev, oglasov, izobraževanja in poznanstev. Prebivalci vasi Runyenjes bi si želeli, da si Afriko predstavljamo kot dom kulture, skupnosti, raznolikosti, naravnih bogastev in kot celino, ki bi jo z veseljem obiskali. Kljub uradnemu koncu politike kolonializma se v »naših« predstavah še vedno pojavlja kolonialna miselnost, ki se kaže v posplošenih podobah, nevidnosti raziskovalk in raziskovalcev oziroma aktivistov in aktivistk iz Afrike ter v prikazovanju Afrike samo z zahodne, enodimenzionalne perspektive. Socialni delavci in socialne delavke morajo pri delu v mednarodnem okolju upoštevati kulturni kontekst, prepoznavati lastne stereotipe, delovati protirasistično in skozi dekolonialno perspektivo z visoko stopnjo samorefleksije in kulturne kompetentnosti gojiti kulturo dialoga. Sodelovanje s skupnostjo mora temeljiti na spoštovanju, pozdravljanju, vzajemnem sodelovanju s skupnostjo, sprejemanju kulture in učenju jezika.</dc:description><dc:publisher>[L. Verbič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-16 09:01:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183610</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.647.8:36(6)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 56688</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 284004867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
