Ovire v vzgojnem delovanju šole pri vzgoji za mirStrah, Urška (Avtor) Gril, Alenka (Mentor) vzgoja za mirosnovna šolaučiteljicešolska svetovalna službaučenciizkušnjeMagistrsko delo raziskuje ovire v vzgojnem delovanju šole pri vzgoji za mir. Namen študije je bil raziskati, kako strokovni delavci ter učenci na osnovni šoli razumejo, udejanjajo oziroma zaznavajo vzgojo za mir, katere ovire zaznavajo ter kje prepoznavajo možne izboljšave. Namen strokovnega dela je prispevati k boljšemu razumevanju vloge učiteljev pri udejanjanju vzgoje za mir, ugotavljanju, katere sistemske, organizacijske in osebne ovire omejujejo učinkovito preprečevanje vrstniškega nasilja ter razvoj mirnega sobivanja med učenci. Raziskovalni problem, ki sem ga proučevala v magistrskem delu, se je glasil: »Katere so zaznane ovire pri vzgoji za mir v osnovni šoli?«. V teoretičnem delu obravnavam vzgojno delovanje šole, delo in temelje šolske svetovalne službe, ki jo povezujem s stroko socialnega dela. Nato predstavljam idejo inkluzivne šole ter mednarodne in slovenske pravne dokumente, ki urejajo inkluzivno šolo v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Na kratko obravnavam tudi šolsko kulturo, klimo in odnos učitelja v povezavi z inkluzivno prakso šole. Nadaljujem s poglavjem o šoli in vrstniškem nasilju, v katerem analiziram značilne elemente in oblike, prepoznavanje, obravnavo ter preprečevanje oziroma zmanjševanje vrstniškega nasilja. Sklepno obravnavam še temo vzgoje za mir, pri čemer opišem teoretična izhodišča, načela ter cilje. Pregled teorije pa zaključim z metodami in strategijami udejanjanja vzgoje za mir. V metodološkem delu sem raziskavo opredelila kot kvalitativno, eksplorativno ter jo zasnovala kot študijo primera. Teme raziskovanja so bile razumevanje, udejanjanje, ovire in izboljšave pri vzgoji za mir. Populacija raziskave je zajemala vse osnovne šole v Sloveniji v šolskem letu 2025/2026. Izvedla sem tudi dvostopenjsko vzorčenje (prvi korak pri izbiri šole, drugi korak pri izbiri respondentov iz treh skupin – učencev, učiteljev in šolske svetovalne službe). Vzorec je bil neslučajnostni, priročen in je zajemal 11 enot. Metoda zbiranja podatkov je bilo ustno spraševanje, ki je med strokovnimi delavkami potekalo z individualnimi intervjuji, med učenci pa v fokusni skupini. Merska instrumenta sta bila dva, in sicer smernice za delno strukturiran vprašalnik za intervju s strokovnimi delavkami ter delno strukturirane smernice za fokusno skupino z učenci. Zbiranje podatkov je potekalo v živo na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. Zbrane podatke sem obdelala in analizirala na kvalitativen način z odprtim, osnim ter odnosnim kodiranjem. Ugotovila sem, da strokovne delavke in učenci vzgojo za mir razumejo kot odsotnost konfliktov in nasilja na eni strani ter na drugi strani kot spodbudo spoštovanja, sodelovanja in dobrih medsebojnih odnosov. Rezultati so potrdili, da strokovne delavke vzgojo za mir udejanjajo skozi vsakodnevne odnose, pogovore, socialne igre, razredne ure, kjer razvijajo socialne in komunikacijske veščine. Kot največje ovire so se izkazali pomanjkanje časa, birokratska obremenjenost, pomanjkljiva usposobljenost pri odzivanju, vpliv osebnih vrednot ter težave v sodelovanju med strokovnimi delavci in starši. Učenci so kot največjo oviro prepoznali lastno pomanjkanje zaupanja v odločitve in ravnanja učiteljev. Pri tem sem ugotovila, da obstaja razkorak med idealnim razumevanjem vzgoje za mir in njenim dejanskim udejanjanjem v šolskem prostoru. Možnosti izboljšav se kažejo predvsem v večji sistemski podpori pri vzgoji za mir, dodatnem strokovnem izobraževanju učiteljev, večji pozornosti strokovnih delavcev pri odzivanju in ukrepanju ob konfliktih ter vrstniškem nasilju in v uresničevanju varnih, zaupnih, spoštljivih odnosih ter v nadaljnji krepitvi socialno-čustvenih kompetenc učencev.[U. Strah]20262026-06-16 09:00:53Magistrsko delo/naloga183605UDK: 373.3VisID: 56685COBISS_ID: 283924227sl