<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MOTIVACIJA ZA UČENJE STROKOVNE ANGLEŠČINE MED ŠTUDENTI NAVTIKE IN POMORSKEGA STROJNIŠTVA</dc:title><dc:creator>Stojnić,	Sergej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurković,	Violeta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motivacija za učenje</dc:subject><dc:subject>strokovna angleščina</dc:subject><dc:subject>angleščina za posebne namene (ESP)</dc:subject><dc:subject>študenti navtike</dc:subject><dc:subject>pomorsko strojništvo</dc:subject><dc:subject>pomorsko izobraževanje</dc:subject><dc:description>Diplomsko nalogo smo zasnovali kot celovit pregled, ki združuje strokovne pomorske 
standarde s psihološkimi vidiki učenja. V začetnem delu pomorsko angleščino 
opredeljujemo kot jezik stroke in krovni izraz za sporazumevanje pomorščakov na 
morju, v pristaniščih ter v ladijskem in ladjedelniškem sektorju, pri čemer izpostavljamo 
njeno vlogo osrednjega mednarodnega jezika v pomorstvu. V nadaljevanju vsebino 
razčlenjujemo na pet ključnih vej pomorske angleščine glede na namen njihove 
uporabe, s čimer natančneje klasificiramo posamezna področja in načine 
komunikacije. Posebno pozornost namenjamo mednarodnemu regulativnemu okviru, 
kot ga določa Mednarodna pomorska organizacija (IMO), ter predpisom, ki utrjujejo 
položaj angleščine v pomorstvu. V okviru tega navajamo konvencijo SOLAS, ki zaradi 
zagotavljanja varnosti zahteva določitev delovnega jezika na krovu, ter vzorčni 
program IMO 3.17, s pomočjo katerega pojasnjujemo razliko med splošno in 
specializirano pomorsko angleščino. Pri tem natančno razmejujemo zahteve glede na 
ravni odgovornosti, in sicer med operativno ravnijo, ki obsega izvajanje nalog in 
stražarjenje, ter vodstveno ravnijo, ki vključuje sprejemanje odločitev in prevzemanje 
celotne odgovornosti za varnost.
Teoretični del naloge dopolnjujemo s psihologijo motivacije, ki jo raziskujemo kot 
ključni dejavnik za uspeh pri učenju tujega jezika. V tem sklopu se osredotočamo na 
primerjavo med integrativno motivacijo, kjer gre za željo po vključitvi v družbo, in 
instrumentalno motivacijo, ki izhaja iz praktičnih ter ekonomskih razlogov, hkrati pa 
preučujemo tudi dinamiko med notranjo in zunanjo motivacijo. V empiričnem delu sledi 
analiza in diskusija pridobljenih kvalitativnih podatkov, kjer najprej podrobno 
obravnavamo odgovore udeležencev na posamezna vprašanja, nato pa izpeljemo še 
celostno sintezo vseh ugotovitev. V sklepnem delu naloge povzemamo ugotovitve in 
jih primerjamo s pričakovanji, hkrati pa ovrednotimo način odgovarjanja udeležencev 
ter kritično opišemo potek celotnega procesa nastajanja diplomskega dela.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-16 08:45:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>183593</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 44771</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 281868547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
