Prostorsko upravljanje sočasnih zvočnih virov v namiznem okolju GNU/LinuxLavrič, Jakob (Avtor) Jakus, Grega (Mentor) prostorski zvokbinauralna reprodukcijaPipeWireSOFAGNU/LinuxV diplomskem delu obravnavamo zasnovo, izdelavo in vrednotenje rešitve za upravljanje več sočasnih zvočnih virov v namiznem okolju GNU/Linux. Namenjena je vsakdanji rabi računalnika, pri kateri se pogosto hkrati predvajajo glasba, govor, videoklici in obvestila. Ko se ti zvočni viri predvajajo sočasno, jih uporabnik običajno ločuje predvsem z nastavljanjem glasnosti. Predlagani pristop dodatno omogoča, da uporabnik zvočne vire posameznih aplikacij razporedi na različne navidezne položaje okoli poslušalca. Za takšno prostorsko razporeditev je treba posamezne zvočne vire pred združitvijo v skupni izhod za slušalke ustrezno obdelati. Pri tem je bil uporabljen multimedijski strežnik PipeWire, ki omogoča usmerjanje zvočnih tokov skozi procesni graf. Prostorska obdelava je bila v ta graf umeščena kot obdelovalno vozlišče, ustvarjeno z modulom filter-chain. Za binauralno reprodukcijo so bili uporabljeni obstoječi filtri SOFA, ki vhodni signal obdelajo z impulznima odzivoma za levo in desno uho. Razvita krmilna aplikacija prek programskega vmesnika PipeWire usmerja aplikacijske zvočne tokove skozi obdelovalno vozlišče, uporabniški vmesnik pa omogoča razporejanje posameznih virov po navideznem prostoru. Impulzni odzivi so pridobljeni iz zbirke SOFA (angl. Spatially Oriented Format for Acoustics), standardiziranega zapisa meritev, ki opisujejo vpliv glave, trupa in uhljev na zvok iz različnih smeri. Vrednotenje rešitve je potekalo v dveh delih. Najprej smo s tehničnimi meritvami preverili stabilnost delovanja, procesorsko obremenitev in zakasnitev prostorske obdelave. Nato smo izvedli uporabniško študijo z dvema praktičnima scenarijema, v katerih so udeleženci poslušali sočasne zvočne vire in zapisovali posredovane informacije. V prvem scenariju sta bila prisotna dva govorna vira, v drugem pa je bil govornima viroma dodan še glasbeni vir. Oba scenarija so udeleženci izvedli v dveh načinih: z razporejanjem zvočnih virov po navideznem prostoru in brez prostorske obdelave. Rezultati so pokazali stabilno delovanje v testnem okolju, nizko procesorsko obremenitev in odsotnost zaznanih slišnih artefaktov. Udeleženci so v prostorskem načinu v obeh scenarijih pravilno razumeli in zapisali več informacij kot v načinu brez prostorske obdelave, razlike med načinoma pa so bile statistično značilne. Rezultati vprašalnika SUS (angl. System Usability Scale) so pokazali, da je bila povprečna ocena uporabnosti višja v prostorskem načinu, vendar razlika ni bila statistično značilna. Po drugi strani pa so rezultati kratke različice vprašalnika uporabniške izkušnje (angl. User Experience Questionnaire – Short Version, UEQ-S) pokazali statistično značilne razlike pri pragmatični, hedonični in skupni oceni uporabniške izkušnje.20262026-06-15 12:55:02Diplomsko delo183573VisID: 63266COBISS_ID: 282929155sl