Induktivno testiranje visokoentropijskih zlitinRobida, Janja (Avtor) Likozar, Blaž (Mentor) Plazl, Igor (Komentor) etilen oksidvisokoentropijske zlitineindukcijska katalizaEtilen oksid je pomembna surovina, ki se uporablja v mnogih industrijskih procesih. Je brezbarven lahko hlapen plin z značilnim sladkim vonjem in visoko reaktivnostjo. Predstavlja glavno surovino za proizvodnjo številnih kemikalij, predvsem etilen glikola. Tradicionalna proizvodnja etilen oksida poteka z neposredno oksidacijo etilena s kisikom ob pristnosti ustreznega katalizatorja. Kot najustreznejši se je zaenkrat izkazal srebrov katalizator. Za dosego željene konverzije in selektivnosti mora reakcija potekati pri povišani temperaturi in tlaku. Zaradi želje po optimizaciji konvencionalne proizvodnje se je pričela razvijati epoksidacija etilena s kisikom z indukcijsko katalizo. To je metoda, pri kateri se katalizator prične segrevati ob izpostavljenosti izmeničnemu elektromagnetnemu polju. Takšna tehnika omogoča izjemno hitro, homogeno in kontrolirano segrevanje katalizatorja, kar izboljša reakcijske pogoje in privede do boljših rezultatov. Za uspešno izvajanje indukcijske katalize potrebujemo katalizator, ki se odziva na zunanje magnetno polje. Za učinkovito delovanje pa katalizator potrebuje še katalitske delce, med katere sodijo tudi visoko entropijske zlitine. To so zlitine, ki vsebujejo več osnovnih elementov v približno enakih molskih deležih. Takšna sestava izboljšuje določene lastnosti materiala, zaradi česar so te zlitine primerne za indukcijsko katalizo. Za oceno primernosti katalizatorjev z visokoentropijskimi zlitinami za epoksidacijo etilena s kisikom z indukcijsko katalizo, sem sintetizirala različne katalizatorje z visokoentropijskimi zlitinami in brez njih. Sintetizirane katalizatorje sem testirala v indukcijskem reaktorju pri različnih reakcijskih pogojih. Dobljeni produkti reakcije kažejo na to, da katalizatorji z visokoentropijskimi zlitinami lahko dosežejo primerljive rezultate kot referenčni katalizatorji brez visokoentropijskih zlitin. Dobljene reakcijske rezultate sem dodatno potrdila s pomočjo karakterizacijskih tehnik, kot so magnetometrija vibrirajočih vzorcev (VSM), Brunauer-Emmett-Teller metoda (BET), rentgenska difrakcijska analiza (XRD) in vrstična presevna elektronska mikroskopija (STEM).20262026-06-15 08:35:13Magistrsko delo/naloga183555VisID: 25598COBISS_ID: 283946755sl